Ko slišimo, da vlada pripravlja nov ukrep za delavce, bi se morali razveseliti. Toda v zadnjem času je vse več potez, ki dišijo bolj po populizmu kot po resnični skrbi za delavca. Zadnji primer je napoved obvezne božičnice – ukrep, ki ga je predsednik vlade razglasil skorajda kot darilo vsem zaposlenim. A vprašajmo se, kdo bo to plačal? In kaj bo to dolgoročno prineslo?

Božičnica je bila nekoč nagrada za uspešno leto, za trud, za predanost. Bila je simbol spoštovanja delodajalca do delavca. Če jo zdaj politika predpisuje z zakonom, se izgubi njen smisel. Postane le še ena obveznost, ki jo bo marsikateri mali podjetnik komaj zmogel. V praksi pa bo to pomenilo, da bodo tisti, ki res delajo, morda ostali brez dela, saj bodo podjetja iskala načine, kako preživeti nove obremenitve.

Ob tem pa se vlada rada postavlja v vlogo zaščitnika delavcev. Govori o krajšem delovnem tednu, o fleksibilnosti, o »novem družbenem dogovoru«, kjer naj bi delavec živel bolje in delal manj. Lepo zveni, toda realnost v številnih podjetjih je povsem drugačna. Delodajalci se soočajo s pomanjkanjem kadrov, naraščajočimi stroški, birokracijo in apatijo zaposlenih, ki včasih več energije porabijo za iskanje pravic kot za opravljanje svojih nalog.

Delavske pravice so temelj civilizirane družbe. Nihče ne sme biti izkoriščan, ponižan ali prepuščen na milost in nemilost delodajalcu. A pravice brez odgovornosti niso več pravice, ampak razvajenost. Ko delavec ne spoštuje delovnega časa, ne razume pomena odgovornosti do sodelavcev in podjetja, ter hkrati pričakuje višjo plačo in več prostih dni, postane del problema, ne rešitve.

Predsednik vlade s populističnimi potezami, kot je obvezna božičnica, deli predvolilne bombončke in nagovarja volivce, ne pa gospodarstva. Kratkoročno bo morda kdo zadovoljen, dolgoročno pa bomo vsi plačali ceno - manj konkurenčno gospodarstvo, manj delovnih mest in še več nezadovoljstva.

Če želimo resnično boljše delovne pogoje, moramo najprej obnoviti temeljni družbeni dogovor, kar pomeni pravice da, toda skupaj z odgovornostjo. Delavec, ki čuti pripadnost in ponos do svojega dela, ne potrebuje zakonsko predpisane božičnice – temveč okolje, v katerem je pošteno plačan in spoštovan. Vse drugo so le poceni točke za naslednje volitve.