Občina Lenart se bo skupaj z občino St. Veit na avstrijskem Spodnjem Štajerskem povezala v Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje (EZTS). Namen ustanovitve EZTS je krepitev čezmejnega sodelovanja, skupno načrtovanje in izvajanje projektov v korist prebivalcev obeh občin, sklep pa so že potrdili tako avstrijski kot lenarški svetniki. Župan mag. Janez Kramberger je uvodoma pojasnil, da se v naslednji finančni perspektivi za obdobje 2028-2034 obetajo pomembne spremembe glede financiranja, saj Slovenija vse bolj postaja neto plačnica in torej ne bo več neto prejemnica sredstev, kar pomeni, da bo denarja bistveno manj kot doslej.

»Regij nimamo in niti ni jasno, kdaj in če jih bomo dobili, zato je pametno, da poiščemo tiste možnosti, ki nam obetajo črpanje EU sredstev. In to možnost vidimo v EZTS.«

Pripravljavec dokumenta Tomislav Knez, lobist in svetovalec za EZTS iz Murske Sobote, je opozoril na neskladje razvoja centraliziranih območij in tistih na obrobju, obmejnih; prva napredujejo, druga nazadujejo. »Evropska združenja za teritorialno sodelovanje omogočajo partnerjem izvajanje skupnih projektov, izmenjavo strokovnega znanja in boljše usklajevanje prostorskega načrtovanja.« Evropski sklad za regionalni razvoj podpira ukrepe, namenjene sodelovanju, prek treh ključnih elementov, tj. čezmejnega, nadnacionalnega in medregionalnega sodelovanja.

Vinska akademija in športni turizem

Združenje, v EU jih je doslej 88, v Sloveniji pa sedem in dva v pripravi, lahko ustanovijo partnerji z območja najmanj dveh držav članic ali ene države članice in ene ali več tretjih držav; ker je Lenart že sodeloval z občino Sankt Veit in der Südsteiermark, se je nadgradnja tega sodelovanja v obliki EZTS pokazala kot logično nadaljevanje. Registracija traja od 15 do 18 mesecev, a v tem času občini ne smeta »spati«, saj za pridobivanje evropskih sredstev potrebujeta reference; do registracije morata namreč uspešno zaključiti vsaj tri do štiri Interreg projekte AT/SLO, nato pa se lahko prijavita na evropske platforme in se pridružita drugim projektom, ki so v izvajanju.

Dokument o povezavi občin Lenart in St. Veit na avstrijskem Spodnjem Štajerskem v Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje (EZTS) je pripravil Tomislav Knez. Foto: osebni arhiv

Kot je povedal Knez, so skupaj z Občino Lenart in RASG ter avstrijskim partnerjem do registracije predvideli pripravo treh projektov. Enega si bosta občini izbrali sami, drugi je vinska akademija po vzoru Provanse in Kalifornije, kjer gresta vino in kulinarika z roko v roki, tretji pa športni turizem.

»Pogajamo se z Deutsche Bahn (DB), ki ponuja 58 programov kolesarjenja, pohodništva in nordijske hoje. Lani so na primer prepeljali 14 milijonov kolesarjev in 2,8 milijona pohodnikov. Bili so že v Slovenskih goricah, zadeva jih zanima, a predpogoj je dokončanje mreže kolesarskih poti.«

Lenarški župan je spomnil, da je bilo dokončanje izgradnje kolesarskih poti v zaključene celote obljubljeno za novo finančno perspektivo, nato pa iz tega ni bilo nič in je ostalo kar nekaj nepovezanih krakov, in to kljub že pripravljenim projektom in odkupljenim zemljiščem.

Brez srečke ni dobitka

Evropskemu teritorialnemu sodelovanju naj bi bilo v novi finančni perspektivi zagotovljenih 3,28 milijarde evrov, koliko denarja kdo dobi, pa je odvisno od kakovosti pripravljenih projektov in ne od trenutne državne politike, saj se EZTS-ji prijavljajo neposredno v Bruselj. »Kot rečeno, bo po dosedanjih poteh denarja vse manj, zato se moramo prilagoditi na spremembe in skušati čim več iztržiti. A najprej, če karikiram, moramo kupiti srečko, kajti če je ne bomo, ne moremo ničesar pričakovati, ker ne bo dobitka,« je še dejal mag. Kramberger.

Eden od prvih projektov EZTS naj bi bila ustanovitev vinske akademije. Na posnetku so člani mariborskega viteškega omizja, ki imajo od letos sedež svojega konzulata v gostilni Šiker. Foto: Askari

Iz tega naslova sta bili doslej najuspešnejši Nemčija in Poljska, ki sta v sedmih letih počrpali 1,5 milijarde evrov. »Med našimi sedmimi EZTS-ji se je daleč najbolje odrezal EZTS GO, torej goriško združenje, ki je iz evropskih skladov pridobilo 250 milijonov evrov. Z njimi so na primer obnovili obmejni pas, porodniški oddelek v Šempetru, zgradili nekaj mostov, cest in druge infrastrukture ter dokazali, da se da,« je dodal Knez.

Lastna platforma in pisarna v Bruslju

»Naš cilj je v Sloveniji organizirati deset združenj, ki bodo vključevala pet držav: poleg naše še Avstrijo, Madžarsko, Hrvaško in Italijo, sodelujejo pa lahko tudi pridružene članice z balkanskega območja: BiH, Srbija, Severna Makedonija, Kosovo in Albanija.

»Takrat bomo lahko naredili lastno platformo in dobili denar za ustanovitev pisarne v Bruslju, da bomo lahko neposredno udeleženi pri pogajanjih in da bomo lahko neposredno vplivali na to, kakšne vrste projekti bodo imeli prednost pri financiranju.«

»Dejstvo je pač, da danes brez lobiranja ne gre.« Stroški ustanovitve EZTS znašajo 45.000 evrov, ki ju bosta obe partnerski občini poravnali sorazmerno v treh obrokih, in sicer prvega ob podpisu pogodbe z izvajalcem, drugega ob sklepu vlade Republike Slovenije in Deželne vlade Štajerske, tretjega pa ob pridobitvi sklepa registracije EZTS-ja v Bruslju.