Občinski svetniki so lani septembra sprejeli odlok o javno zasebnem partnerstvu za izvedbo projekta Sistem daljinskega ogrevanja na lesno biomaso v občini Benedikt. Jedro investicije je predstavljala postavitev nove centralne kotlovnice na lesno biomaso in izgradnja toplovodnega omrežja za distribucijo toplote v občini Benedikt. S toploto naj bi tako oskrbovali večje porabnike, vključno z javnimi objekti, kot so občinska stavba, osnovna šola, vrtec in športna dvorana, prav tako pa tudi poslovne in večstanovanjske objekte, ki ležijo v neposredni bližini trase toplovoda, natančneje na Čolnikovem trgu in v Nasipni ulici. Ker Občina za izvedbo projekta ni imela denarja niti kadra, ki bi bil izobražen za upravljanje in vzdrževanje kotlovnice in sistema, se je kot rešitev pokazal model javno-zasebnega partnerstva.

Ekonomsko neupravičena investicija

Kot so pojasnili v občinski upravi, pa so kasneje ugotovili, da investicija ekonomsko ni upravičena, zato projekta ne bodo izpeljali, na februarski seji občinskega sveta pa so lani sprejeti odlok razveljavili, saj je ta postal brezpredmeten.

Kljub temu pa so obstoječi sistemi ogrevanja osnovne šole, vrtcev, športne dvorane in občinske stavbe s skupno ogrevalno površino dobrih 7.200 kvadratnih metrov potrebni obnove in nadgradnje.

Gre za bivalentne sisteme, ki izrabljajo delno obstoječo geotermalno energijo v kombinaciji s kurilnim oljem in utekočinjenim naftnim plinom. Zaradi starosti, ročne regulacije, izpostavljenosti cenovnim nihanjem fosilnih goriv in tveganjem pojavljanja okvar ter omejene dobave niso več optimalni, občinskemu proračunu pa povzročajo visoke stroške in tveganje izpadov.

V Benediktu javnih objektov ne bodo ogrevali z lesno biomaso, ampak z geotermijo in solarno energijo. Foto: Freepik

Zato je cilj projekta obnove sistemov ogrevanja, za katerega so svetniki v podporo že dvignili roke, izrabiti kar največ obnovljivih virov energije in jih učinkovito uporabljati. Učinkovitost v sistemih ogrevanja pomeni, da se izrabi že obstoječa vrtina, ki sedaj delno pokriva potrebe po ogrevanju in da se izrabi električna energija, ki jo proizvajajo sončne elektrarne na javnih objektih in imajo viške proizvodnje. Cilj je tudi imeti nizke investicijske in obratovalne stroške ter dolgoročno nizko ceno lastne električne energije. Občina Benedikt je leta 2024 postavila šest sončnih elektrarn po shemi samooskrbe z letnim obračunom. Analiza obratovanja kaže, da nastajajo viški in manki na različnih odjemnih mestih, kar predstavlja priložnost za optimizacijo z novimi porabniki, kot so toplotne črpalke.

Geotermalna energija in sončne elektrarne

V primerjavi z alternativami, kot je bil prvotno načrtovani sistem daljinskega ogrevanja na lesno biomaso, bodo po novem projektu izkoriščali že obstoječe lokalne vire, kot so geotermalna energija in sončne elektrarne, kar bo zmanjšalo potrebe po dodatni infrastrukturi in logistiki goriva.

»Obnovili, dogradili in uredili bomo torej ogrevalne sisteme in pripravo tople vode v šoli, vrtcih, občinski stavbi in športni dvorani. Občina bo izrabljala lokalne obnovljive vire in bo veliko manj odvisna od stanja na trgu fosilnih goriv. Prav tako bodo sistemi novi in obnovljeni in v naslednjih vsaj petih do sedmih letih ne bodo potrebna nova vlaganja v investicijsko vzdrževanje. Dosegli bomo tudi znižanje emisij ogljikovega dioksida, znižali stroške obratovanja in optimalno izrabili sončne elektrarne,« so investicijsko dokumentacijo za nadgradnjo ogrevanja javnih objektov z izrabo geotermalnega vira ter upravljanje in vzdrževanje teh energetskih sistemov pospremili v občinski upravi.

Projekt daljinskega ogrevanja na lesno biomaso, od katerega so se na Občini poslovili, je bil ocenjen na 765.000 evrov, sanacija in nadgradnja obstoječega sistema ogrevanja, ki bo zaključena v letošnjem novembru, pa je vredna 567.300 evrov z DDV.

Gre za sredstva, ki jih bodo zagotovili iz občinskega proračuna. Ob tem v upravi pojasnjujejo, da se bodo za sofinanciranje prijavili tudi na razpise, v kolikor bodo kakšni na voljo. Obenem dodajajo, da še niso povsem odpisali niti modela javno zasebnega partnerstva, saj bodo »preučili tudi možnost energetskega pogodbeništva«.