Slovenija se danes rada pritožuje nad tujci, precej manj pa nad lastnim odnosom do dela. Zgodba podjetja Norka iz Lenarta pove bistvo problema bolj iskreno kot marsikatera politična razprava. Podjetje ni najprej iskalo delavcev v Indiji. Iskali so jih doma. Objavljali razpise, iskali ljudi po Sloveniji, nato še v Bosni in Srbiji. Odziva skoraj ni bilo. Ne zato, ker dela ne bi bilo, ampak ker določenega dela Slovenci preprosto več nočemo opravljati.

Komentarjev na družbenih omrežjih ne komentiram, ampak vseeno, ko ljudje brez kvalifikacij razlagajo, da se jim določeno delo »ne splača«, medtem ko podjetja ne najdejo delavcev, je jasno, da problem ni več samo v plačah, ampak tudi v odnosu do dela.

Danes imamo v Sloveniji absurdno situacijo. Aprila letos je bilo registriranih več kot 44 tisoč brezposelnih ljudi, podjetja pa hkrati obupano iščejo proizvodne delavce, voznike, negovalce, varilce in monterje. Še bolj poveden je podatek, da ima kar 35 odstotkov brezposelnih zgolj osnovno šolo ali manj. Prav tam pa je pomanjkanje kadra največje.

Toda o tem se v Sloveniji noče resno govoriti. Lažje je govoriti o »izkoriščanju delavcev« kot priznati, da smo postali družba, kjer fizično delo izgublja vrednost. Dolga leta smo poslušali, da morajo vsi študirati, vsi napredovati in vsi iskati »boljše službe«. Rezultat? Skoraj osem tisoč brezposelnih s terciarno izobrazbo in prazne proizvodne hale.

Ob tem si moramo naliti še nekaj čistega vina. Slovenija je postala tudi preveč udobna socialna država. Socialni transferji so nujni za ljudi, ki pomoč res potrebujejo. Problem nastane, ko sistem nima več pravega nadzora in ko se delo marsikomu finančno skoraj ne izplača več. Če lahko posameznik z različnimi dodatki, subvencijami in pomočmi preživi brez resnega pritiska, da sprejme delo, potem smo ustvarili nevaren model družbe.

Podatek, da je več kot 16 tisoč ljudi brezposelnih že več kot leto dni, ni več samo socialni problem. To postaja problem delovnih navad, odgovornosti in odnosa do skupnosti, ki ta sistem financira.

Zato danes po Lenartu hodijo delavci iz Indije. Ne zato, ker bi Slovencem jemali delo, ampak zato, ker ga domačini pogosto nočejo več opravljati. To je resnica, ki jo politika predolgo skriva za všečnimi govori o socialni državi in strpnosti. Brez tujih delavcev bi se marsikatera proizvodnja ustavila, domovi starejših pa bi ostali brez kadra.

Vprašanje zato ni več, ali bomo imeli tuje delavce. Imeli jih bomo še več. Pravo vprašanje pa je, ali bomo še naprej gradili državo, kjer je lažje živeti od sistema kot od dela.