Kaj pomeni biti dober učitelj in kakšno odgovornost prinaša učiteljski poklic? Prof. dr. Borut Holcman v komentarju razmišlja o motivaciji učiteljev, vlogi pedagoških fakultet, vrednotah v izobraževanju ter o tem, ali današnji šolski sistem spodbuja odličnost ali se zadovoljuje s povprečnostjo.

Pred dnevi sem kupil koledarček za novo šolsko leto, ki so ga izdali za nemško govoreče področje. Pozornost mi je pritegnil oglas: »Učitelj, si želiš nekaj, kar ti bo vzelo motivacijo?« In sem ga kupil.

Zakaj?

Zanimalo me je, kaj bi lahko bilo tako ali še bolj demotivirajoče kakor ta zadnja kampanja, recimo ji »protiustavna kampanja«. In glavni protagonisti: učitelji.

In kaj oziroma kdo je učitelj? Slavisti pravijo, da je to samostalnik. Pedagogi, tisti ta pravi, med njimi Alec Fisher s King's Collegea v Londonu in John Spencer, govorita o odgovornem učiteljskem poklicu, za katerim se vije vrsta odgovornih izobražencev. Torej pravijo, da je za vsakim poklicem učitelj. Tudi za učitelja, dobrega učitelja, je potreben še boljši učitelj.

In zakaj nimamo odličnih učiteljev ali pa je teh zelo malo, morda se skrivajo? Ker!

Ni učiteljev na univerzi, le redke izjeme, ki so bolj glas vpijočega v puščavi ali iskanje z laterno pri belem dnevu. Zakaj?
Ker učitelji na pedagoških fakultetah raje raziskujejo, kakor bi vzgajali dobre učitelje izobraževalce. Danes na univerzi bolj štejejo točke kakor odličen človek učitelj. In smo tam, kjer pač smo.
Učitelji bežimo pred študenti. Tem, študentom, večini, ustreza, da imajo mir pred nami. Ko je treba pokazati odnos do, pa ni ukoreninjenosti, ni vrednot, ni razloga, zakaj kaj početi. In ko pride kdo z idejo, je prva reakcija omalovaževanje. Kakor sedaj s to akcijo Ustave. Reakcija: poskrbite za šolske potrebščine.

Hinavščina populistična

Če bi se učitelji in država zavedali svoje vloge v izobraževanju, ne eno ne drugo ne bi smelo biti nikoli vprašljivo, ker bi bili ukoreninjeni v narodovem telesu.

Torej, povsem smo iztirili in svojo slabo vest skrivamo za populizmi

To počno nezreli. Zrelim bi to moralo biti nekaj tako samoumevnega kakor vdih in izdih. Kdor tega nima, je mrtev. Kako dozoreti, kdaj pa kdaj tudi pod vročim, pripekajočim soncem, brez vode. In sam imam vrt. Letos je kazalo slabo, a sedaj kaže, da bo pridelek po kakovosti izreden.

Kaj nam sporoča narava?

Prav to, kar je dolžan storiti vsak vrtnar in vsak učitelj. Prvi omogoča, da rast ni ovirana, drugi motivira, oba pa sta dolžna biti selektivna kakor sonce, ki greje in tudi žge. Oba, vrtnar in učitelj, sta dolžna varovati in zavarovati ob pravem času. Kako bosta, ko časa ne prepoznavata, ker ju nihče ni izobrazil? Ostane samo histerija oranžnih in rdečih »alarmov«.
Francoski pregovor pravi »noblesse oblige« – dostojanstvo zavezuje. Dostojanstvo, dostojno poklicu.

Kje smo in kaj želimo?

Kakor nemški koledar – šolski koledar opolnomočenj za zaupane nam ali preživitveni koledar še za eno leto manj do upokojitve. Korektiv ali usmerjenost v življenje? Odličen, nadpovprečen pridelek ali množična povprečnost? Odličen vrtnar, odličen, nadpovprečen učitelj. Poznamo naloge, smo jih sposobni izpolniti, si jih želimo izpolniti ali pa uporabimo hinavščino populistično?

prof. dr. Borut Holcman