Povezujte ljudi iz vseh bregov. V času priprav na lokalne volitve se znova odpira vprašanje, koliko v naši družbi zares velja spoštovanje različnosti. Dokler se med seboj strinjamo, je spoštovanje preprosto. Prava preizkušnja pa nastopi takrat, ko imamo različna stališča, ko drugače razmišljamo ali ko pripadamo različnim svetovnonazorskim in političnim krogom. Predvolilni čas pogosto razkrije, kako hitro lahko strpnost postane zgolj prazna beseda. Namesto vsebinskega soočanja idej se lahko pojavijo osebni obračuni, podtikanja in delitve na naše in njihove.

Različnost, ki bi morala biti bogastvo lokalne skupnosti, postane priročno sredstvo za nabiranje političnih točk. To pa za utrjevanje demokracije na lokalni ravni ni dobra popotnica.

Ko premišljujem, kaj naj še napišem svojemu županu (predvsem odhajajočemu, pa tudi prihajajočemu, v dobronamerni razmislek), ne morem mimo resnice, da občina ni last ene politične skupine, enega nazora ali enega kroga ljudi. Je skupni dom vseh občank in občanov, tudi tistih, ki na volitvah podpirajo drugačne kandidate. Prav zato je spoštovanje nasprotnikovega mnenja merilo politične kulture, ne pa znak šibkosti.

Kritično se moramo vprašati: Ali si kandidati za župane povsod res prizadevajo povezovati ljudi ali pa jim delitev zaradi ohranitve političnega položaja ustreza? Ali poslušajo drugače misleče tudi takrat, ko od tega nimajo politične koristi? In ali so njihove besede o dialogu, strpnosti in sodelovanju enako prepričljive tudi v dejanjih?

Lenart v Slovenskih goricah. Foto: dr. Marjan Toš

Vsak navija za »svoje«

Ko se kot občan, davkoplačevalec in meščan središča Slovenskih goric sprašujem, ali bi lokalna politika morala biti prostor reševanja skupnih problemov in ne prizorišče utrjevanja zamer, se spominjam pripovedovanja starih Lenartčanov, da je bilo pred volitvami vedno živahno in glasno. Vsak je navijal za »svoje«. Vina v gostilnah ni zmanjkalo, ne pri Aublu ne pri Arnušu in še manj pri Lovskem rogu. A ko so volitve minile, so ljudje ostali sosedje, someščani, sodelavci v dobrem in slabem. Odvetnika Gorišek in Marjan Štupica sta šla skupaj, nasmejana, na sodišče k sodniku Ilaunigu. Življenje je teklo normalno naprej.

Zato nobena politična zmaga ne more upravičiti poniževanja človeka zaradi njegovega prepričanja, porekla, življenjskega sloga ali drugačnega pogleda na svet.

Človekova vrednost se ne meri po slovesnih izjavah, ampak po tem, kako ravnamo z ljudmi, s katerimi se ne strinjamo. Prav v tem se pokaže, ali lokalno skupnost razumemo kot skupnost vseh ali zgolj kot plen političnega boja. Mojemu županu (ali županji) predlagam, naj predvsem povezuje ljudi. Iz vseh bregov …