Veliko govorimo o poštenem plačilu za pošteno delo. O dostojnih plačah, delavskih pravicah, socialni državi in človeku, ki mora od svojega dela dostojno živeti. Nekateri so pri tem tako glasni, da je socialna pravičnost postala skoraj njihova blagovna znamka. Dokler ne pridejo v trgovino. Takrat načela nenadoma postanejo predraga.

Včasih smo rekli, da morata biti pes in avto nemška. Nemški avtomobil je bil sinonim za kakovost in zanesljivost, pred hišo parkiran Mercedes, Volkswagen, BMW ali Audi pa tudi dokaz, da nam ne gre ravno slabo.

Danes evropske ceste vse bolj osvajajo kitajski avtomobili. Bleščeči, polni elektronike, velikih zaslonov in predvsem cenejši. Da ne bo pomote. Kitajci danes znajo narediti dober avtomobil, saj smo jih Evropejci desetletja pridno učili, tja selili proizvodnjo in iskali cenejšo delovno silo. Danes pa dobivamo račun za lastne odločitve.

Še lepše se naša načelnost pokaže pri oblačilih. Včasih se mi zdi, da smo bombaž zamenjali za material, iz katerega so bile nekoč Mercatorjeve nakupovalne vrečke. Če bi takšni vrečki odrezali dno, bi dobili majico. Če ne bi bila potiskana, bi težko ugotovili, katera je bila kupljena za obleči in katera je za krompir.

Potem se oblečemo v to plastiko, poškropimo s cenenim približkom dragega parfuma in samozavestno odkorakamo v svet. Težava nastane, ko parfum popusti, sintetika pa se sreča s poletno vročino. Takrat prihod manekena ali manekenke včasih zaznamo, še preden ga oziroma jo zagledamo.

Ampak tudi poceni majica ima svojo ceno. Če je mi nismo plačali na blagajni, jo je nekdo drug. Delavec z nizko plačo, človek z dolgim delovnikom ali okolje nekje dovolj daleč, da ga ne vidimo skozi domače okno.

Podobno rešujemo planet z električnimi avtomobili. Pri nas so čisti, tihi in zeleni. Za njihove baterije pa potrebujemo litij, nikelj, kobalt, grafit in druge surovine. Pridobivanje teh surovin ponekod pomeni velike posege v okolje in težke socialne posledice. Toda ta rudnik je daleč. Onesnaženje tudi.

In prav tu smo mojstri. Radi bi evropske plače, evropske pokojnine, evropsko socialno varnost, evropske delavske pravice in evropsko čisto okolje. Hkrati se nekateri radi pohvalijo, da kupujejo vse na Kitajskem, tiskajo na Kitajskem in naročajo tam, kjer je najceneje.

Nikomur, ki mora obrniti vsak evro, tega ne očitam. Težje pa poslušam pridige tistih, ki imajo možnost izbire in drugim razlagajo, kako pomembno je pošteno plačilo za pošteno delo. Sami se pa sploh ne zavedajo, da je nakup cenene majice samo trenutno zadovoljevanje potreb in da morajo vzrok za njihovo zagrenjenost iskati drugje.

Plača naj bo torej evropska, pravice evropske in okolje evropsko čisto. Cena pa kitajska. Očitno pošteno delo podpiramo, dokler ga ni treba pošteno plačati.