Ko je Primož Trubar leta 1550 izdal Katekizem in Abecednik, ni zgolj postavil temeljev slovenske knjižne besede. Ljudem, ki so dotlej o pomembnih stvareh praviloma poslušali v tujem jeziku, je pokazal, da lahko berejo, razmišljajo in se učijo tudi v svojem. Knjiga takrat ni bila samoumevna. Pomenila je znanje, možnost razumevanja sveta in začetek drugačne prihodnosti.

Trubar pa ni razmišljal samo o knjigah. V Cerkovni ordningi iz leta 1564 je zahteval, da se šole ustanavljajo v mestih, trgih in pri župnijah. Predvidel je poučevanje latinščine in nemščine v mestih in trgih, pri župnijah pa slovenskega branja in pisanja. Njegova misel je bila jasna: »Obena dežela, ne meisto, ne gmaina ne mogo prez šul, prez šulariev inu prez vučenih ludy biti.« Brez šol in izobraženih ljudi ni mogoče dobro voditi ne posvetnih ne cerkvenih zadev.

Odgovornosti ni prelagal samo na učitelje in starše. Tudi od vladarjev in drugih oblastnikov je zahteval, da poskrbijo za sposobne učitelje in izobraževanje mladih. Mlade je primerjal s sadikami, ki jih je treba skrbno negovati. Skliceval se je tudi na stare civilizacije, od Egipčanov do Grkov in Rimljanov, ki so že razumele pomen učenosti. Že pred več kot štirimi stoletji je torej razumel nekaj, o čemer danes veliko govorimo, a pogosto premalo naredimo: znanje ni strošek, temveč pogoj za napredek skupnosti.

Danes imamo knjige na dosegu roke, a vse pogosteje raje drsimo po zaslonih. Informacij imamo več kot kadar koli prej, toda ali imamo zato tudi več znanja? Površni zapisi, hitri odzivi in vsebine, ki jih namesto nas izbira algoritem, ne morejo nadomestiti branja, razumevanja in kritične misli. Še posebno zaskrbljujoče je, ko poznavanje lastnega jezika in zgodovine postaja skoraj postranska stvar.

Trubar nam ni zapustil le prvih slovenskih knjig. Zapustil nam je odgovornost, da znanje prenašamo naprej in svoj jezik ohranjamo živ. Poznavanje korenin ni vračanje v preteklost. Je pogoj, da razumemo sedanjost in znamo odločati o prihodnosti. Kaj nam pomaga ves tehnološki napredek, če bomo ob njem pozabili, kdo smo in od kod prihajamo?