Aleksander Fenos je na pobudo podjetja Saubermacher v Lenartu ustvaril svoj največji grafit do sedaj. Ptujski umetnik, katerega dela krasijo večinoma ulice domačega mesta, nam je, medtem ko je ravno končeval novo risbo, povedal več o tej svojevrstni umetnosti.

»Kontaktiral me je Bojan Pahor, sicer prav tako Ptujčan, ki je zaposlen v podjetju Saubermacher. Takoj, ko sem zagledal steno, ki so mi jo namenili, sem se navdušil nad njeno veličino. Tako velikega grafita - stena je visoka 5 metrov, v dolžino pa meri 18 metrov - nisem ustvarjal še nikoli prej. Vedel sem, da bo zahtevno, a sta bila izziv in želja prevelika, da bi sploh lahko rekel ne,« uvodoma pove Aleksander Fenos, v njegovem glasu pa je takoj zaznati jasno veselje in ponos. Pri ustvarjanju vsebine in videza mu je naročnik pustil proste roke, kar umetnik prepoznava kot visoko obliko zaupanja.

»Ustvarjalnosti sem dal prosto pot. Idejno zasnovo sem navezoval na bistvo podjetja Saubermacher – recikliranje, ekologija itd. Pri tem sem uporabil simpatičen otroški lik, ki se v mojih delih tudi sicer večkrat pojavlja in je tukaj ustrezno umeščen v kontekst.«

Lenarški grafit je sestavljen iz treh delov oziroma treh človeških likov. Prvi prikazuje posameznika, ki pride v temen, surov novozgrajen objekt s smetmi; drugi lik je punčka, ki posadi rožo in s tem ustvarja pot proti svetlejši, bolj zeleni prihodnosti; na tretjem liku na koncu stene pa se s simbolično podobo mavrice riše srečnejša prihodnost. Človeški liki tako simbolizirajo dogajanje, ostalo pa so likovne rešitve oziroma elementi, pove Aleksander: »Uporabil sem geometrije, se na nek način skorajda igral in poskušal narediti najboljše, kar se da. Glede na velikost stene, ki smo ji vdahnili življenje, gre za moj najveličastnejši grafit. Sicer pa sem ponosen na vse, kar ustvarjam. Zmeraj gre v bistvu za kompromis med željami, roki za izdelavo in konec koncev tudi finančnimi sredstvi.«

Fenos zadnja leta vse aktivneje likovno ustvarja - poleg grafitov izpod njegovih rok nastajajo še abstraktne slike večjega formata, riše tudi portrete. Njegova dela so velikokrat povezana s Ptujem, saj upodablja njegove vedute, v času kurentovanja oziroma Pusta pa tudi z le-tem povezane običaje. Pove mi, kako je ljubezen do grafitov v bistvu vso življenje rasla skupaj z njim:

»Sem generacija, ki je rasla s kulturo hip-hopa. Ta ni le prinašal novih smernic v glasbi, temveč je bil povezan tudi s kulturo grafitov. V Ameriki se je začela na vagonih, kmalu je prerasla tudi stene, danes pa jo – hvalabogu – vsepogosteje najdemo celo v galerijah. Banksy in ostali kvalitetni umetniki svetovnih razsežnosti dokazujejo, da ta kultura svoje mesto v današnjem svetu potrebuje, in to mesto hkrati tudi opravičujejo.«

Ptujski umetnik pa se izraža še na en način: »Po zaključenem izobraževanju na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani sem želel študij nadaljevati na Akademija za likovno umetnost in oblikovanje, a je usoda želela drugače. Otroštvo sem preživljal v maminem frizerskem salonu, že v osnovni šoli sem strigel svoje prijatelje, potem pa sem se vedno bolj navduševal nad geometrijskim striženjem. Znanje sem nabiral v Angliji, potem pa sem več let aktivno tudi sam izobraževal frizerje v Sloveniji. Zdaj že leta bolj ali manj uspešno preklapljam med likovnim ustvarjanjem in vodenjem svojega frizerskega salona v centru Ptuja. Vsako leto si zastavim višje cilje, tudi letos ni nič drugače. Osnovni motiv vseskozi ostaja enak – želim se izboljševati na vseh področjih in ob tem uživati,« sogovornik pogovor zaključi z dobro mislijo za novozačeto leto.