Mai Jordan, trinajstletni fant iz Ledineka pri Sveti Ani, obiskuje 8. razred Osnovne šole Toneta Čufarja Maribor. Že kot triletni deček je začel trenirati nogomet, nato pa ga je prijatelj navdušil nad športom taekwondo (ITF). Trenirati ga je začel pri treh letih in pol, vzporedno pa je začel trenirati še kickbox. Pogovarjala sva se o njegovih športnih dosežkih in ciljih.

Ko sem vstopila v Maievo sobo, so bili zelo zgovorni številne medalje, pohvale in priznanja. Gostobeseden fant mi jih je predstavil in pokazal medaljo, na katero je najbolj ponosen: »V novembru 2023 sem v težki konkurenci osvojil zlato medaljo na turnirju Slovenia open v taekwondoju.«

Predstavil mi je še nekaj svojih dosežkov: leta 2017 je postal državni prvak v borbah in državni podprvak v formah, kar pomeni v tehniki. V letih 2018 in 2019 pa je v obeh disciplinah dosegel odlično 2. mesto. Nato je leta 2021 ponovno postal državni prvak v borbah in dosegel odlično 3. mesto v formah. Leta 2022 je dosegel srebro v borbah, leta 2023 pa je v obeh disciplinah osvojil bron. Iz navedenih rezultatov lahko razberemo, da je Mai večkratni državni prvak v taekwondoju in da je v zadnjih letih prav vsako sezono stal na stopničkah.

Mai ob dosegu 1. mesta na turnirju Slovenia open 2023.

Tako kot pri disciplini taekwondo dosega odlične rezultate tudi v kickboxu. V letu 2021 je v point fightu dosegel 2. mesto, istega leta pa na evropskem pokalu 3. mesto. Leta 2022 je na turnirju Slovenia open častil 3. mesto v borbah, 3. mesto v point fightu in 2. mesto v višji kategoriji 65 kg. Ko mladega športnika povprašam, kaj ga pri veščini taekwondo najbolj navdihuje, mi odgovori:

»Večina ljudi misli, da je to nasilje. Pa ni. Vsak, ki trenira taekwondo, se mora naučiti in upoštevati deset vrlin taekwondoja, med katerimi so spoštovanje, skromnost, pomoč mlajšim, vztrajnost itd. S treningi razvijamo moč uma, koordinacijo, kondicijo, fizično moč itd. Taekwondo je res plemenita veščina. Navdihujejo pa me tudi moji rezultati. Vsak dosežek mi da energijo in zagon za naprej.«

Kako pa bi opisal treninge? Kolikokrat tedensko jih imaš?

»Ko vstopimo, se postavimo v vrsto po pasovih od najvišjega do najnižjega in se priklonimo trenerju. Najprej se ogrejemo s tekom in razteznimi vajami. Sledijo vadba tehnike, udarci z roko in nogo, pa tudi obramba, trening za moč ali pa imamo sparinge (kar pomeni borbo). Včasih imam tudi individualni trening. Treninge imamo vsak dan. V klubu je na voljo še veliko drugih treningov, ki se jih udeležujem. To sta med drugim Bianbox, ki ga vodi Bianca Barada in se ga množično udeležujejo ženske vseh starosti, in Bodybum za moč. Tudi pravi boks ali boks na vreče, pa K1 itn. Vsak trening vodi mojster, ki je bil tudi sam svetovni prvak. Zato je privilegij biti v takem klubu. Včasih zaradi šolskih obveznosti kakšnega od treningov izpustim, a jih vseeno na teden oddelam povprečno osem.« Mlad ambiciozen športnik doda, da se ob koncu treninga ponovno postavijo v vrsto in se eden drugemu priklonijo ter si dajo petke.

Maia povprašam tudi o opremi, ki jo ponosno prinese kar pokazat: »Za treninge in tekme potrebujemo dobok (kimono) rokavice in posebne copate, uporabljamo tudi zaščitno čelado, ščitnike za goleni, zobe ter suspenzor za genitalije, pri kickboxu pa še komolčnike, majico in dolge hlače.«

Mai je ponosen, da se ima priložnost srečati z »največjimi« v borilnih veščinah. Na fotografiji z Dejanom Zavcem.

Mai Jordan trenira taekwondo in kickbox v Športnem centru Barada v Mariboru že deset let. Udeležuje se različnih trening kampov – v Olimju, Izoli in na Rogli, ki mu je najljubša. Tudi z reprezentanco je že bil. Tam sreča in trenira s svetovno znanimi mojstri borilnih športov. S tem pridobi mnoga dodatna znanja. Pove: »Vstajali smo ob 6. uri. Vsak dan je bilo na voljo več različnih treningov, med katerimi si lahko izbiral. Sam sem največkrat izbral treninge taekwondoja. Niso pa tu samo treningi, ampak tudi veliko druženja.«

V letu 2022 je Slovenija gostila svetovni pokal v taekwondoju v Kopru prav v organizaciji Tomaža Barade. Sodelovalo je več kot 150 držav. Mai je bil najmlajši član ekipe.

»Sicer moj rezultat ni bil v ospredju. En teden druženja, nabiranja izkušenj in doživetja v polni dvorani pa je nepozaben in mi je v veliko čast.«

Maia povprašam še po ostalih njegovih vzornikih in brez premisleka mi odgovori, da je njegov največji vzornik prej omenjeni Tomaž Barada (njegov trener), predsednik Taekwondo zveze Slovenije. Zanj pravi, da je izredna osebnost. Je večkratni svetovni in evropski prvak v taekwondoju in kickboxu. Je mojster 7. dan. Je njegov trener, učitelj in prijatelj.

Kdo vse so bili in so tvoji trenerji?

»Glavni trener in ustanovitelj Športnega centra Barada je prav Tomaž Barada. Ob njem pa sami svetovni šampioni: Aleš Zemljič, Gregor Stračanek, Tyra Barada, Žiga Zagoranski, Jan Čreslovnik, Sven Hojs, Urša Trdin, Nejc in Urška Gazvoda, Jasmina Kržan in še bi lahko našteval. Klub spada v sam svetovni vrh. Toliko prvakov glede na število tekmovalcev nima nihče. Slovenija je lahko ponosna.«

Če se vrneva na tekmovanja – kdo se jih udeležuje in kakšne so zahteve?

»Tekmovanja taekwondo so razdeljena v tehnični del, to so forme, kjer se gledajo barva pasu in leta. Za borbe pa so kategorije po letih in kilogramih. Na primer moja kategorija je od 12 do 14 let ali kdaj tudi do 15 let in 63 kg. Za tekmovanja v kickboxu pa moraš opraviti zdravniški pregled po predpisih svetovne organizacije WAKO. Obstaja več disciplin. Sam tekmujem v light contactu in point fightu. Oboje je razdeljeno na kategorije po letih in kilogramih. Moja trenutna je od 13 do 15 let in 63 kg.«

Mai se pripravlja, da bo v kratkem »položil« črni pas. Doseg tega je pri trinajstih letih zelo visok in redek dosežek.

Mai najin pogovor zaključi takole: »Želim si, da bi postal državni prvak, evropski prvak in večkratni svetovni prvak. Želim si, da bi prišel v reprezentanco taekwondoja in kickboxa. Šport je moj način življenja. Ponosen sem, da lahko treniram prav v tem klubu in da imam tako dobre trenerje.«