Dosežki, ob katerih ti zastane dih. Odrekanja, predanost in neomajna ljubezen do raziskovanja in spoznavanja novega. Če je kot otrok imel idejo, da bi postal profesor, ga je življenjska pot zanesla v mednarodno farmacevtsko podjetje Sandoz, kjer je danes član vodstvenega tima razvojnega centra in vodi oddelek operativne odličnosti in digitalne transformacije. Žiga Perko, 29-letni Jurovčan, ki je prvo znanje nabiral v osnovni šoli v Jurovskem Dolu in nadaljeval na II. gimnaziji v Mariboru, je bil zaradi izjemne nadarjenosti sprejet na študij na eni najprestižnejših univerz na svetu – Oxfordu. Enovit magistrski študij kemije je končal z najvišjo odliko. A vendar o svojih uspehih govori preprosto, mirno, brez večjih presežnikov. Pogovor s tako izjemnim mladeničem ustvarja občutek, da je v življenju možno doseči prav vse.

Študij na prestižnih univerzah je vstopnica v elitno družbo, a to uspe le redkim izjemam. Imena, kot so Oxford, Cambridge in Harvard, so tista, ob katerih vztrepeta srce najbolj ambicioznim dijakom. Kdaj je tebi srce naročilo, da se podaj po znanje v ugledni Oxford?

Med osnovno šolo nisem imel konkretnih načrtov ali želja, da bi študiral v tujini. Že od nekdaj mi je bilo naravoslovje ljubo. Šele v gimnaziji je kemija začela prednjačiti, pri tem pa je velik vpliv imela takratna profesorica kemije Zdenka Keuc. Znala je spodbuditi mojo željo po tem, da vem več, znala me je motivirati in dodatno usmeriti. Prek tega sta se razvili ljubezen do kemije in tudi predanost. Kritična točka je bil informativni dan, na katerem sem se čisto naključno udeležil predstavitve mednarodne mature in tam so me zgodbe dijakov iz študija v tujini presunile in inspirirale.

Kaj mora dijak osvojiti oziroma imeti, da se postane zaželen in primeren povabila na intervju za sprejem na Univerzo v Oxfordu?

Ko sem skozi dijaška leta pridobival izkušnje in nizal zlata priznanja, sem se tudi približal priložnosti, da se udeležim mednarodne kemijske olimpijade v Tokiu. Vsaka država pošlje po okvirno štiri predstavnike. Zame je to bila priložnost, da se lahko diferenciram od ostalih, ki se prijavljajo na univerze, kot je Oxford. Takrat sem na svetovnem nivoju osvojil bronasto priznanje. Sledil je postopek prijave na omenjeno univerzo, ki pa zahteva nekaj truda in časa. Ko proučijo prijave, izberejo najprimernejše in jih povabijo na intervju. Čakali so me trije intervjuji s področja kemije in eden na temo matematike. Predvsem skušajo oceniti nivo tvojega znanja in kakšen potencial imaš.

Študija na tej univerzi se zaradi njene akademske odličnosti in globalne prepoznavnosti udeležujejo tudi sinovi in hčere vplivnih in uglednih oseb. So bile med vami razlike?

Kakovost samega študija se ne razlikuje glede na okolje, iz katerega prihajaš. Tudi v mojem letniku so bili sinovi in hčerke bogatih, vplivnih družin. Za določene se ve, od kod prihajajo, kakšno je njihovo ozadje, in to se pozna pri standardu življenja, ki si ga takšni študenti lahko privoščijo. Kar zadeva sam študij, izpite in ostalo, pa to ne igra prav nobene vloge.

Obstajajo tudi pravila obnašanja in oblačenja. Morda za nas malo nenavadno, za ustanovo, kjer poučevanje poteka že od konca 11. stoletja, pa je to nekaj povsem običajnega.

Da, to je taka zanimiva lastnost in tradicija univerze, kot je Oxford. Tudi sam sem bil na začetku malo presenečen. Ko uradno postaneš član univerze, se od študenta pričakuje, da nosi uniformo, ki se z leti spreminja. Ta je za moške sestavljena iz temne obleke, bele srajce in tudi belega metuljčka. Za dekleta velja podobno, le da gre za temno krilo oziroma temne hlače. Ko napreduješ, se uniforma spreminja, postaja vedno bolj barvna, saj imajo posamezni predmeti ali pa nazivi svoje barve, postaja tudi bolj razkošna. Na izpitih je vedno zahtevano, da si v uniformi. Tudi na formalni večerji se pričakuje, da upoštevamo predpisan dress code.

Univerza v Oxfordu je najstarejša visokošolska ustanova v Veliki Britaniji in druga najstarejša v Evropi. Težko je vstopiti na to univerzo, še težje je študirati, toda imeti diplomo je neverjetno prestižno. S takšno izobrazbo so ti odprta vrata najuglednejših podjetij na svetu.

Ko se je približeval zaključek študija, sem ogromno razmišljal, v kateri smeri bi želel nadaljevati. Takrat sem se odločil, da me mikajo tudi poslovne vode. Pred tem sem si pridobil nekaj znanja in izkušenj prek različnih študentskih klubov. Ponudbo za zaposlitev kot poslovni svetovalec sem prejel aprila, čeprav se je moj študij uradno zaključil šele junija.

In zanimivo, ta zaposlitev je bila v Ljubljani. Načrtno ali zgolj naključje?

Kearney je mednarodno svetovalno podjetje, ki ima pisarne po več kot šestdesetih lokacijah po svetu, med drugim tudi v Ljubljani. Gre za zelo dinamično industrijo, kjer sem imel priložnost sodelovati z veliko vodilnimi podjetji v regiji pri reševanju njihovih izzivov, definiranju strategij, modelov za vstop na trg, prevzemih in združitvah. Tako sem v kratkem obdobju, ko sem bil poslovni svetovalec, pridobil širok nabor izkušenj.

Po nekaj letih se ti je ponudila priložnost zaposlitve v Leku, v skupini Sandoz. Kaj je botrovalo temu, da si menjal tudi področje svojega strokovnega dela?

Preden sem se pridružil Kearneyju, sem bil tudi udeleženec BioCampa, ki ga organizira Lek. Ta mi je s tem dal eno tako priložnost, da se spoznam tudi s farmacevtsko industrijo, z izzivi v tej panogi. Zelo sta me pritegnila predvsem vpliv, ki ga farmacevtska industrija lahko ima na življenja posameznikov, bolnikov, in to, kako jim lahko omogoči boljšo kakovost življenja.

Kakšna je tvoja naloga, kakšno funkcijo opravljaš?

Najprej sem se pridružil kot vodja projektne pisarne v razvojnem centru za male molekule – tukaj gre za razvoj generičnih zdravil. Pred okvirno dvema letoma sem napredoval in postal član vodstvenega tima razvojnega centra, kjer vodim področje operativne odličnosti in digitalne transformacije. S timom se ukvarjamo s tem, kako lahko uporabimo nove pristope in tehnologije pri razvoju generičnih zdravil, da omogočimo učinkovitejši razvoj in dostop do teh zdravil še večjemu številu pacientov po vsem svetu.

Tvoja pot, vse funkcije, ki jih predano opravljaš, zahtevajo celega človeka. Kaj je tisto, kar te sprošča, kaj počneš v prostem času, kolikor ti ga še ostane?

Sem velik ljubitelj smučanja, vendar so bili letos načrti zaradi korone malenkost prekrižani. Lansko leto sem odkril lepote naših gora, zato zadnje čase skušam preživeti več časa tam. Hoja v gore in osvajanje novih vrhov se mi zdita odlična sprostitev. Ko si na vrhu, če je le lepo vreme, si nagrajen z res čudovitimi razgledi. Sem tudi velik ljubitelj morja, tako da so mi različni športi, kot sta surfanje in wake bordanje, zelo blizu.

Kakšni so občutki, ko se vračaš v domači kraj in kako ga dojemaš?

Občutki so pozitivni, ker je ogromno spominov, ki me vežejo na ta kraj. Pogled se skozi leta izkušenj ni kaj dosti spremenil. Še vedno mi je izjemno lep, gričevnat kraj, kar je v Angliji bistveno težje najti. Moji starši živijo v Jurovskem Dolu, tudi moja punca, s katero sva se spoznala v gimnazijskih letih, prihaja iz Lenarta, tako da sem pogosto v teh koncih. Sicer pa živiva v Ljubljani.

Slovenija mi je zelo pri srcu. Všeč mi je tudi način življenja, ki ga ponuja: ogromno zelenih površin, športne aktivnosti, bližina gora, morja. Ponuja mi tisto, česar mi Anglija ni mogla ponuditi, prav tako sem imel srečo, da sem našel karierne priložnosti, ki so bile usklajene z mojimi ambicijami. Seveda ima tudi Slovenija pomanjkljivosti ali pa dodatni potencial za izboljšavo, ampak v celoti je zame Slovenija »zelo privlačen paket«, ki omogoča kakovostno življenje.

V nekaj letih si si nabral celo zakladnico bogatih izkušenj tako v tujini kot v Sloveniji. Kakšen je tvoj nasvet za mlajše generacije, ki se spogleduje s tujino?

S komerkoli sem se pogovarjal o odločitvi za nabiranje izkušenj v tujini, prav nihče odločitve ni obžaloval. Če vidite priložnost, tudi za krajšo izmenjavo v tujini, bi jaz absolutno priporočal, da se takšna priložnost izkoristi. Razmislite tudi, kaj želite odnesti od izkušnje, saj vam tudi to pomaga pri iskanju ustreznih priložnosti in morebitnega financiranja. Izkoristite študij v tujini kot dodano vrednost, ki vam lahko pomaga pri doseganju naslednjega koraka na vaši poti.