Župan mag. Milan Repič pove, da je bila Občina Benedikt ustanovljena pred štiriindvajsetimi leti. To je bil prelomen in zgodovinski trenutek. Veliko napora, političnega pregovarjanja in dogovarjanja ter prehojenih poti je bilo potrebnih, da je Državni zbor RS 22. 7. 1998 sprejel Zakon o ustanovitvi občin, s katerim se je ustanovila tudi Občina Benedikt. V poslovni register se je vpisala 17. 12. 1998. Zahvala za to dejanje gre vsem, ki so takrat kakorkoli in karkoli doprinesli k temu priznanju. Med njimi po prepričanju aktualnega župana izstopata dva. To je bil takratni predsednik krajevne skupnosti, žal že pokojni Janez Zorko, in takratni tajnik, bivši župan in z letošnjim letom častni občan Milan Gumzar.

Od številnih pridobitev župan Repič omenja izgradnjo šole in športne dvorane, vrtca, novih naselij, modernizacije cest, vodovoda, kanalizacije, telefonije in v zadnjem obdobju optike.
V zadnjem štiriletnem obdobju župan izpostavi, da so uspeli uravnotežiti občinske finance, kar je zelo pomembno, da lahko občina uspešno nastopa na trgu in se dogovarja s partnerji. Poleg tega sta pomembna počrpanje vseh evropskih sredstev, ki so bila na voljo v okviru LAS Ovtar Slovenskih goric (Ekomuzej Dolina miru, Večgeneracijski center Benedikt, plezalna stena v športni dvorani, obnova mežnarije pri Sv. Treh Kraljih, načrtovana obnova studenca na križišču med Štajngrovo in Svetimi Tremi Kralji, motorični kotiček), in uspeh na kandidaturi pri treh evropskih projektih. Največji je projekt Evropa za državljane, ki bo izveden ravno v času letošnjega občinskega praznika. V nadaljevanju spomni na sanacijo plazu v Spodnji Ročici in uspešno oddajo dokumentacije za sanacijo plazu na Ženjaku. Omenja tudi uspešno prijavo na razpis za sofinanciranje izgradnje prizidka k osnovni šoli, protiprašno zaščito dobrih štirih kilometrov občinskih cest in sanacijo več kot pet kilometrov regionalne ceste skozi občino ter ureditev občinskega središča. Zelo mu je pomembno tudi to, da so uspeli kupiti poslovni prostor »Koloniale«, kjer je zaživel masažni studio, v jeseni pa bo vrata odprla podružnična lekarna. Repič se trudi, da bi kar najhitreje dobili še zobozdravnika. Zaradi dobrih demografskih kazalnikov, Benedikt je namreč po strukturi prebivalstva ena mlajših občin v Sloveniji, in uspeha na evropskih projektih, je občina kot regijska zmagovalka na območju vzhodne Slovenije v lanskem letu prejela priznanje Zlati kamen.

»Treba bo urediti vaško jedro.«
V nadaljevanju župan predstavi še načrte za v prihodnje. Kot pravi, si najbolj želi, da bi v občini in med občinskimi svetniki obveljala sedanja klima, kjer ni delitve na naše in vaše. »Večina sklepov na sejah je sprejetih z 9 : 0 ali 0 : 9, ne poznamo preglasovanj, saj se mi ta zdijo nesmiselna. Vedno je treba iskati najboljše rešitve.« Pravi, da je treba skrbeti za dokaj enakomeren razvoj samega centra in drugih krajev. Želi, da bi kljub zaostrenim finančnim razmeram, ki so nas že doletele, in dvigu cen na vseh področjih vsako leto modernizirali okrog 1000 metrov cest. Pove, da upa, da se začne z urejanjem vaškega jedra. »Potrebujemo nov upravno-kulturni center (za ta namen je občina v lanskem letu že kupila del zemljišča, del ga načrtujemo še v letošnjem letu), treba bo urediti območje proti šoli in cerkvi, na lokaciji sedanje občinske zgradbe pa bi bilo dobro vzpostaviti območje brez prometa, ki bi služilo kot osrednji prireditveni prostor. Če že imamo Čolnikov trg, velja razmišljati o postavitvi spomenika Dominiku Čolniku. Seveda pa ne smemo pozabiti na ostale nujne naloge: ustvarjanje pogojev za šolsko in predšolsko dejavnost, kakovostno preživljanje prostega časa, vzdrževanje cest, domsko varstvo za starejše, vzpostavitev kolesarskih povezav s sosednjimi občinami in še kaj se bo našlo.«

Še beseda o županu
Milan Repič je magister znanosti, ki pravi, da mora občina delovati kot servis za občane, zato pri njenem vodenju pogosto uporablja svoje podjetniške izkušnje. Je eden izmed tistih funkcionarjev, ki so vodenje lokalne skupnosti prevzeli po tem, ko so si vodstvene izkušnje nabirali v različnih podjetjih v tako imenovanem realnem sektorju. Zase pravi, da morda želi občino prevečkrat voditi kot podjetje, čeprav v tem ne vidi nič slabega.

Je domačin, otroštvo je preživljal na Ločkem Vrhu. Zdaj živi v Štajngrovi, kjer sta si z ženo Simono ustvarila prijetno domovanje in kjer jima družbo delata sinova Filip in Lovro. Pravi, da je podedoval kmetijo, na kateri ljubiteljsko kmetuje. Osnovno šolo je obiskoval v Benediktu, nato se je vpisal na Srednjo agroživilsko šolo Ljubljana, smer Veterinarski tehnik. Študij je začel na Višji agronomski šoli. Ob delu je vpisal študij II. stopnje in ga končal z zagovorom diplomske naloge Strateški vidiki vključevanja slovenskega kmetijstva v EU, nato pa je v istem zavodu opravil še podiplomski magistrski študij agrarne ekonomike in pridobil naziv magister znanosti. Ob tem je za opravljeno diplomo študija druge stopnje pridobil nagrado Urada vlade za informiranje v okviru programa Obveščanje slovenske javnosti o EU in vključevanju v EU.

V času študija in dela na fakulteti je bil Repič sodelavec v številnih projektih. Bil je nosilec projekta na temo pripravljenosti slovenskih govedorejcev na vstop v EU, prav tako projekta predstavitve možnosti črpanja sredstev za kmetijstvo in podeželje iz skladov EU in nosilec programa celovitega managementa turističnih destinacij Pohorje – Rogla, Terme Zreče in Dravinjska dolina z blagovno znamko Rogla v letu 2006. Benediški župan pa je bil dejaven še pri pripravi elaboratov in črpanja sredstev za njihovo pripravo tudi v domači občini, kjer je v letih 2009 in 2010 kot projektni vodja z ekipo izdelal elaborat in zloženke značilne zgodovinske stavbe v občini Benedikt ter elaborat za ustanovitev blagovne znamke »Benediški klecnprot«, ki jo zdaj uspešno vodi Vesna Merčnik.

Znanje z vodenjem in delom na projektih Repič zdaj s pridom uporablja tudi pri delu v občini. Večino projektov, prijav in elaboratov, potrebnih za prijavo na razpise, zdaj v občinski upravi izdelajo sami in tako prihranijo občini precej stroškov.

Ker se je želel preizkusiti v realnem sektorju, je predavalnico zamenjal za vodenje podjetij
Zaposlen na fakulteti je večkrat pridobil naziv asistenta, kasneje pa še naziv višjega predavatelja. Do leta 2005 je bil v službi na fakulteti, nakar pa je, ker se je želel preizkusiti v realnem sektorju, v katerem je lahko teoretično znanje združeval s praktičnim delom, zavzel vodilne funkcije v podjetjih. V letih 2005 in 2006 je uspešno vodil Kmetijsko gozdarsko zadrugo Slovenske Konjice. V tem času je opravil izpit za člana nadzornega sveta v gospodarski družbi in bil član NS Mlekarne Celeia, nato pa je sprejel nov izziv – mesto direktorja v kmetijskem podjetju Žipo Lenart, d. o. o. V letih 2015–2019 je bil član upravnega odbora Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, ki deluje v okviru GZS.

Benediški župan je bil ob tem v dijaških letih aktiven v Zvezi slovenske podeželske mladine in na tekmovanjih Mladi in kmetijstvo, kjer se je dvakrat uvrstil na regijsko in enkrat na državno tekmovanje. Aktiven je bil na kulturnem področju, saj je večkrat nastopal v gledaliških igrah. V letu 2007 je prevzel vodenje Občinske organizacije RK Benedikt, vmes deloval kot član upravnega odbora Območnega združenja RK Lenart in en mandat kot član glavnega odbora RK Slovenije. V tem obdobju je še posebej ponosen za zbornik, ki so ga v Benediktu z lastnim znanjem oblikovali ob 70-letnici RK, in proslavo, katere častni pokrovitelj in slavnostni govornik je bil predsednik države Borut Pahor.

Vsa leta je aktivno deloval v lokalni politi, leta 2018 je prevzel vodenje občine
Ves ta čas je naš sogovornik aktivno deloval v lokalni politiki. Tako je kot svetnik na listi Slovenske kmečke zveze zastopal interese krajevne skupnosti Benedikt v tedanji skupni občini Lenart, bil aktivno vključen v prizadevanja za ustanovitev samostojne občine in nato tri mandate občinski svetnik. Leta 2014 se je prvič potegoval za mesto župana, drugič leta 2018, ko je od svojega predhodnika Milana Gumzarja prevzel vodenje občine. Na vprašanje, zakaj se je iz kmetijskega sektorja podal na najvišje funkcije lokalne politike, odgovori:

»Očitno sem človek, ki pri svojem delu vsake toliko časa potrebuje spremembo. Takšen sem po značaju. Sicer pa občine ne vidim zgolj kot državne institucije, temveč bolj kot neke vrste podjetje oziroma servis za občane. Pri tem me sodelavke večkrat opozarjajo, da občina ni podjetje, in to predvsem v tistem delu, ko razmišljam o tem, da bi občina nastopala na trgu in na ta način pridobila dodatna sredstva, ki bi jih nato investirala v skupno dobro. To, da pri vodenju občine večkrat razmišljam kot podjetnik oziroma menedžer, se mi ne zdi sporno, saj vem, da delam za dobrobit občank in občanov. Je pa še en razlog za odhod v lokalno politiko – rad imam nove izzive in biti na čelu občine zagotovo predstavlja velik izziv.«

In kaj ga v prihodnje najbolj skrbi?
»Draginja in ujme. Draginja, ki nas bo prizadela in bo negativno vplivala na nas kot posameznike in družine ter tudi na podjetja in posledično na delovanje občine. Klimatske spremembe pa vse pogosteje in v večjem obsegu prinašajo razne ujme, ki povzročajo škodo vsepovsod, na vrtovih, njivah, cestah in ostalem premoženju, ter zahtevajo znatna sredstva za sanacijo.«

Damjan Veršič, Ovtarjeve novice