»Zlata trsna rumenica je največja tegoba, ki je po pojavu trtne uši konec 19. stoletja prizadela vinograde na območju vinorodne dežele Podravje,« pravi Marko Breznik, magister kmetijstva in specialist za vinogradništvo, ki sodi med najbolje izobražene mlade intelektualce v osrednjih Slovenskih goricah. Ko je na Osnovni šoli Cerkvenjak - Vitomarci vseh devet razredov končal z odličnim uspehom, je šolanje nadaljeval na renomirani II. gimnaziji v Mariboru. Po maturi se je vpisal na Fakulteto za kmetijstvo in biotehniške vede na Univerzi v Mariboru, kjer si je pridobil strokovni naziv magister kmetijstva. Po diplomi se je zaposlil na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije – Kmetijsko gozdarski zavod Maribor (KGZS – Zavod MB) kot terenski kmetijski svetovalec I za vinogradništvo. Marko Breznik, magister kmetijstva, pa ni samo teoretik, temveč ima na področju vinogradništva že bogate izkušnje, saj sta s sestro Martino Breznik Krajnc že od mladih nog staršem pomagala pri delu v domačem vinogradu in uveljavljenem gostišču v Komarnici. Z njim smo se pogovarjali o vinogradništvu v vinorodni deželi Podravje in o nujnosti zaščite vinogradov pred zlato trsno rumenico, ki jih ogroža.

V enem od strokovnih člankov ste napisali, da so danes vinogradniki pred podobno situacijo kot njihovi pradedki in prababice konec 19. stoletja, ko se je v naših vinogradih pojavila trtna uš.

Tako je. Zaradi pojava trtne uši je na območju celotne Slovenije takrat propadlo 95 odstotkov vinogradov. Sedaj smo pred podobno situacijo. Po naših vinogradih se nekontrolirano širi bolezen zlate trsne rumenice. Tako kot trtna uš se je tudi zlata trsna rumenica pojavila nepričakovano, posledice pa so lahko prav tako katastrofalne, če ne bomo vsi dosledno upoštevali ukrepov za njeno zatiranje in preprečevanje njenega širjenja.

Marko Breznik z očetom. Foto: osebni arhiv

Kaj je pravzaprav zlata trsna rumenica in kaj jo povzroča?

Gre za bolezen trte, ki jo povzroča fitoplazma, imenovana »Grepevine flavescence doree«. Fitoplazme so, če malce poenostavim, dejansko bakterije brez celične stene, ki živijo v soku rastlin in se z njim hranijo ter povzročajo neozdravljive bolezni rastlin.

Ali potemtakem trsov, ki jih napade zlata trsna rumenica, ni mogoče ozdraviti?

Obolelih trsov ni mogoče zdraviti. Okuženi trsi, na katerih je vsako leto pridelek slabši po količini in kakovosti, v nekaj letih propadejo. Iz vinograda jih je treba nujno odstraniti. Zlate trsne rumenice torej ni mogoče zdraviti, možno pa je preprečiti okužbo trsov z njo. Poznamo namreč prenašalca bolezni. To je ameriški škržatek. V vinogradih, kjer izvajajo ukrepe za zatiranje ameriškega škržatka in dosledno odstranjujejo obolele trse, znaša odstotek okuženih trsov od 1 do 3 odstotke na hektar. V tistih vinogradih, kjer ameriškega škržatka ne zatirajo in iz katerih obolelih trsov ne odstranjujejo, pa je okuženih od 10 do 30 odstotkov trsov.

Kako prepoznamo trs, ki je obolel za zlato trsno rumenico?

Pri belih sortah začnejo na okuženih trsih listi rumeneti, na rdečih sortah pa rdečeti. Na vseh sortah trsov listi bledijo in se obračajo navznoter, grozdje pa ne dozoreva enakomerno. Umen in skrben vinogradnik si vse take trte označi in jih do naslednje sezone odstrani. Vendar pa je trud večine zaman, če tega ne počnejo vsi, tudi tisti, ki imajo ob hiši samo brajde ali en sam trs za okras. Treba je povedati, da je zatiranje ameriškega škržatka obvezen ukrep. V uredbi, ki je bila sprejeta avgusta letos, so natančno opredeljeni ukrepi za zatiranja ameriškega škržatka in odstranjevanje okuženih trt, za dodeljevanje finančne pomoči in za reševanje problematike zapuščenih vinogradov, prav tako pa uredba določa finančne sankcije za tiste, ki je ne bodo spoštovali.

Torej bodo morali od zdaj naprej trto škropiti vsi, tudi tisti, ki imajo samo latnike ali brajde pred hišami.

Vse vinogradniške površine je treba s pripravki, ki so registrirani za zatiranje ameriškega škržatka, škropiti dvakrat ali trikrat, enkrat pa je treba poškropiti vse brajde, ohišnice in latnike. Sproti je treba odstranjevati tudi okužene trse.

V teh razmerah je delo svetovalca za vinogradništvo zares zahtevno in odgovorno. Kaj vse obsega vaše delo?

Delo svetovalca je razgibano, saj obsega izvajanje delavnic, seminarjev ter svetovanje na terenu in v pisarni. Tistim, ki jim naš zavod svetuje, ni treba za to nič plačati, razen za pisna mnenja v upravnih postopkih, česar pa ni veliko. V prvem delu sezone izvajamo po vsej severovzhodni Sloveniji delavnice o zimski rezi trte, vinogradnikom pa svetujemo tudi pri obnovi vinogradov, zlasti glede priprave terena, izbire sort, izbire podlage in podobno. Trta je trajna rastlina, ki rodi 20, 30 in več let, zato je zelo pomembno, kako jo posadimo. Poleg tega pa vinogradnikom pri obnovi oziroma prestrukturiranju vinograda svetujemo tudi v upravnem postopku, kako pridobiti sredstva iz skladov Evropske unije oziroma od ministrstva za kmetijstvo.

Kakšno je stanje vinogradov pri nas? Je že veliko obnovljenih?

V Sloveniji, kjer imamo tri vinorodne dežele, Podravsko, Posavsko in Primorsko, imamo skupaj 14.400 hektarjev vinogradov. Problem je staranje in opuščanje vinogradov, poleg tega pa smo tudi ena redkih držav v Evropski uniji, ki pri obnovi ne dosega kvot, ki nam jih omogočajo predpisi. V zadnjih petih letih se je tako površina vinogradov pri nas zmanjšala za 1.400 hektarov – to pomeni, da so vsak dan izsekali en vinograd. Vsako leto bi lahko pri nas zasadili toliko novih vinogradov, da bi se skupna površina vseh vinogradov povečala za en odstotek, torej za 140 hektarov, vendar tega ne dosegamo.

Izobraževalna delavnica. Foto: osebni arhiv.

Kdo vse in zakaj opuščajo vinograde?

Vinogradi pri nas so bili in so še vedno zelo razdrobljeni. Tako denimo vinograde, manjše od 0,5 ha, ki zavzemajo 6 odstotkov vseh vinogradniških površin v Sloveniji, obdeluje 46 odstotkov vseh vinogradnikov v Sloveniji, ki jih je skupaj 26.700. Poleg tega so vinogradi pri nas v povprečju stari. Skoraj polovica jih je starejših od 25 let, ena četrtina pa celo od 35 let. Podatki so iz članka Simone Hauptman in skupine avtorjev (Breznik je drugi avtor – op. avt.) v zborniku iz letošnjega vinogradniškega kongresa, ki je bil na Ptuju. Opuščanje vinogradov pa je povezano tudi z ekonomskimi vidiki: mali vinogradniki opuščajo pridelavo grozdja in vina, ker se jim ne izplača več, večji vinogradniki pa od svoje dejavnosti dokaj dobro živijo. Zato je med njimi tudi vse več mladih prevzemnikov. Uspešnost vinogradnika je zelo odvisna tudi od tega, kako zanesljive in kakovostne prodajne poti najde, pri čemer so večji pridelovalci v prednosti.

Kako pa je z vinogradi v osrednjih Slovenskih goricah?

V regiji, ki se razteza med Vurberkom, Mestnih hribom pri Ptuju, Juršinci, Cerkvenjakom, Benediktom, Sveto Ano in Lenartom, je pridelava razpršena. Grozdje in vino iz te regije sta se v zgodovini stekla v kleti na Ptuj, v Gornjo Radgono, Maribor in Ormož. Tako kot vsepovsod v Sloveniji je tudi v tej regiji kakovost vin odlična, saj na pridelavo grozdja vplivata tako alpsko kot panonsko podnebje, torej mrzle noči ter suha in vroča poletja. Zaradi tega so vina harmonična in imajo svojo svežino, saj so kisline, sladkor in alkohol v pravem razmerju. Še posebej kakovostni so laški rizlingi, sovinjoni, rumeni muškati in še nekatere sorte vina, značilne za Štajersko.

Za konec še vprašanje – ali ima Marko Breznik poleg svojega dela še kakšen hobi?

Sem član folklorne skupine in pevskega zbora KD Cerkvenjak ter predsednik Društva vinogradnikov in ljubiteljev vina Cerkvenjak. Razmišljam tudi o tem, da bi uredil manjši ampelografski vinograd, v katerega bi zasadil čim večje število različnih sort vinske trte, ki jih imamo na Štajerskem več kot 150. To bogato naravno dediščino moramo ohraniti. Ob vsem tem pa rad poprimem za delo tudi v domačem vinogradu in na kmečkem turizmu, saj sem z njim zrasel in brez njega ne morem.