Ko je bila mlajša, so jo začudeno pogledali, ko je povedala, da igra futsal*. V športu tradicionalno prevladujejo moški, a tudi to se skozi leta spreminja. Enakost med spoloma tudi na športnem področju ovirata družbeni razlagi ženskosti in moškosti, ki šport pogosto povezujeta z „moškimi“ lastnostmi, kot so fizična moč in vzdržljivost, hitrost ter velika tekmovalnost, včasih celo napadalnost. A vedno več je žensk, ki v športu dosegajo odlične rezultate in dokazujejo, da temu ni tako. Jurovčanka Rebeka Šnofl vedno znova dokazuje, da so tudi ženske vrhunske športnice, saj so njeni uspehi izjemni. Študentka fizioterapije na Alma Mater Europea je več kot 4 leta stalna članica Slovenske futsal reprezentance in kapetanka Kluba malega nogometa Slovenske gorice iz Voličine, ki so marca letos osvojile zgodovinski prvi naslov pokalnih prvakinj in so tudi državne podprvakinje. Z ekipo se je udeležila tudi več mednarodnih turnirjev, kjer so osvajali najvišje stopničke. Rebeko smo ujeli med pripravami na težko pričakovano tekmo na Portugalskem, kjer se bodo pomerile s težkimi tekmicami iz Italije, Belorusije in Portugalske.

Ekipa KMN Slovenske gorice so letos osvojile zgodovinski prvi ženski futsal pokal. V finalu so varovanke trenerja Dejana Krambergerja iz Voličine z 2:1 premagale ŽNK Celje. Foto: M24.si

Rebeka Šnofl z družino živi v Spodnjem Gasteraju in je s športom tako rekoč povezana že od malih nog:

»Prihajam iz nogometne družine. Moj oče igra nogomet, tudi bratranec, sestrična pa je tudi mene navdušila za igranje futsala«.

Skupna strast do futsala jo je povezala tudi z njenim fantom, ki igra za 1. futsal moško ligo v Ljutomeru. Njene uspehe so zaznali tudi na Občini Sveti Jurij v Slovenskih goricah, ki vsakoletno uspešnim dijakom in študentom čestitajo in izkažejo pozornost. Župan Peter Škrlec je na zadnjem sprejemu v nagovoru poudaril pomembnost izobraževanja in različnega udejstvovanja mladih na raznih področjih. Uspehi, ki jih posamezniki dosegajo, so tudi uspehi lokalne skupnosti, saj pripomorejo k večji prepoznavnosti, tako doma kot v svetu.

Kdaj se je rodila ljubezen do športa?

Že kot otrok sem se vedno ukvarjala s športom, vedno je bil del mene. Najprej sem do 5. razreda trenirala twirling v Lenartu, prve korake v futsalu sem naredila v 4. razredu. Takrat je bilo to bolj ljubiteljsko, tisto prvo spoznavanje. Nato sem bolj resno zagrizla v 8. razredu na pobudo sestrične, saj se je takrat v Voličini snovala ženska futsal ekipa in del nje je bila tudi ona.

Veliko športnikov med puberteto opusti šport. Kako to, da si ti vztrajala?

Skozi vsa leta, ko smo trenirale, smo z dekleti v ekipi postale dobre prijateljice. Družile smo se tudi izven futsala in to nas je peljalo do tega, da smo skupaj vztrajale pri tem športu. Seveda je bilo vmes tudi veliko odrekanj, saj nam je zaradi treningov in šolskih obveznosti ostalo malo prostega časa. A če se dobro uskladiš, se za vse najde čas.

Ko si v družbi in poveš, da si stalna članica slovenske futsal reprezentance, kakšni so odzivi?

Ko sem začela, sploh fantje, so se takoj smejali, češ da ženska in nogomet ne gresta skupaj. Zdaj se je začel ženski nogomet kar razvijati, tudi v medijih se je začel bolj izpostavljati in govoriti o tem. Ne čutim več tistega zapostavljanja žensk v nogometu, menim, da je kar enakopravno.

Foto: Lietuvos futbolas

Kako pogosti so treningi in kje potekajo?

Treninge imamo skozi vso leto, 3-4 krat tedensko. Seveda, če želiš narediti še kaj za sebe, je teh še toliko več: na primer tek za vzdrževanje forme, saj je tudi čez poletje dobro ostati v formi in ritmu. Treningi potekajo v Voličini in Dupleku.

Pravkar ste se vrnile iz pripravljalne tekme na Češkem. Čaka vas težka tekma na Portugalskem. Kako potekajo priprave?

Drži, ta vikend sem prišla iz Češke, kjer smo odigrale dve prijateljski pripravljalni temi, kateri smo zmagale s 3:1. Naslednji teden, 15. oktobra, odpotujemo na Portugalsko. Tam igramo kvalifikacije za Evropsko prvenstvo. Naš cilj je, da presenetimo vsaj do te mere, da premagamo Italijo in Belorusijo. Portugalsko vemo, da bo težko, saj so to profesionalke. In ko jih vidiš igrati, je to čisto drug svet. Ampak gremo se borit, dale bomo vse od sebe.

V čem so tekmice boljše in zakaj?

Če pogledamo portugalske igralke so tako v psihični, kot fizični pripravljenosti v vrhunski formi. Že ko jih vidiš kako stopijo na igrišče so čisto druge kot me. Tista samozavest. Zavedamo se, da trenirajo dvakrat na dan cel teden, saj so plačane za to. Me vse še hodimo na faks in v službe, nam je to kot hobi, a one si s tem služijo kruh. Že v tem je razlika.

Velikokrat slišim, da je mladim mar za Slovenijo, domovino, da ne poznajo niti naše himne. Kakšen je občutek, ko stopiš na igrišče in tvoj dres na srčni strani krasi slovenski grb?

Preplavijo te čustva, ponos. Ko stopim na igrišče, ko slišim našo slovensko himno mi to da še dodatno motivacijo in adrenalin. Ponosna sem, da zastopam Slovenijo in da sem Slovenka.

Foto: Lietuvos futbolas

Si tudi kapetanka v KMN Slovenske gorice. Kakšno je tvoje delo in ali je zahtevno?

V klubu so ocenili, da bi bila primerna za to vlogo, jaz pa sem jo z veseljem sprejela. Moja naloga je, da povezujem ekipo, jih motiviram in spodbujam. Težji del moje funkcije nastopi, ko nam na igrišču ne gre najbolje in moram soigralke bodriti, da se lahko najbolje izkažemo.

Kako sebi in tvoji ekipi dviguješ motivacijo, ko vam ta pade?

Tudi v težjih časih punce stopimo skupaj in damo »skupaj glave«. Osebno vedno pomislim, kaj mi lahko zmaga še doprinese na višji ravni. Ko je tekma, moraš odmisliti vse, kar se dogaja izven in moraš biti fokusiran samo na tekmo.

Kako pomembna je vloga trenerja za uspeh?

Menim, da je njegova vloga, predvsem v futsalu, zelo pomembna, saj je v našem športu dosti taktike. Vsa uigravanja morajo biti res uigrana, da si dober in lahko konkuriraš dobrim ekipam. Vloga trenerja je velik ključ do uspeha. In seveda, da nas zna dobro motivirati – menim, da je dobra motivacija ključna pri uspehu. Če nimaš motivacije in cilja, potem nima smisla, da se sploh spuščaš v to, če ni motivacije in želje po uspehu.

Foto: Drago Perko

Ko se udeležite tekem v tujini ali imate kaj dni namenjenih tudi sprostitvi in turističnem ogledu?

Da bi ravno zato ostali dlje, ne. Mogoče, če že imamo kaj prostega časa (uro ali dve), si pogledamo mesto. Drugače pa nimaš ravno časa, saj imaš na dan tekme dopoldan analizo, sledi počitek, kosilo, sestanek pred tekmo, da se dorečejo zadnje stvari, potem pa je odhod na tekmo in sama tekma.

Pot nas zna malo utrudi, ve pa morate biti zelo dobro pripravljene za tekmo.

Drži. Zdaj, ko smo šli na Češko, smo se vozili šest ur in pol z avtobusom. Ko smo prispeli, sem bila res utrujena in sem potrebovala malo počitka, da sem prišla k sebi za tekmo.

Kako med poletjem vzdržuješ kondicijo? Kakšna je tvoja prehrana, da ostajaš fit?

Največ hodim tekat. Ker so kvalifikacije dokaj hitro, smo od selektorja dobila podroben plan, po katerem sem mogla trenirati, saj na tak način vzdržujem kondicijo. Med poletjem je bolj sproščeno in tekam takrat, ko najdem čas. Posebne prehrane nimam, ampak jem vse v mejah normale. Že od malega nisem ljubitelj sladkarij, ko pa mi zapaše, pa tudi to pojem.

Kaj je po tvojem pogoj, da si dober športnik?

Mislim, da je precej odvisno od kvalitetnih treningov, vztrajnost, da daš 100-odstotkov od sebe in pa tudi povezanost s soigralkami.

Kako starši gledajo na to tvojo športno kariero?

Oče je bil ves čas v nogometu, mama je na začetku malo postrani gledala, ko je izvedela, da se bom ukvarjala s futsalom. Zdaj me vsi podpirajo, vzpodbujajo, hodijo na tekme. To je postalo naša rutina. Naša družina je nogometna družina, tako da je nogomet del nas.

Po zaključeni 3. gimnaziji se se odločila za študij fiziorapije v Mariboru. Kako to in kakšni so načrti za prihodnost?

Za ta študij sem se odočila, ker se ukvarjam s športom in so poškodbe sestavni del. K sreči se me poškodbe še niso dotaknile. A tudi če bi me poškodba privedla to tega, da se več s tem ne bi mogla ukvarjati, bi rada bila še vedno prisotna iz druge strani, kot na primer športna fizioterapevtinja. V tem študijskem letu želim diplomirati in se po končani diplomi zaposliti. Če mi bo to uspelo, bi si našla delo čez mejo in tu in tam v kakšnem klubu pomagala s športno fizioterapijo.

*Futsal je različica nogometa, ki se igra na manjšem igrišču in večinoma v zaprtih prostorih. Ime izvira iz portugalskega futebol de salão in španskega Fútbol de Salón (pogovorno Fútbol Sala), ki ga lahko prevedemo kot »dvoranski nogomet«.

Futsal je igra med dvema ekipama – vsaka s po petimi igralci, od katerih je eden vratar. Število menjav igralcev ni omejeno. Za razliko od nekaterih drugih oblik se futsal igra na trdi podlagi, ločeni s črtami. Igra se z manjšo žogo, kot pri vsem bolj znanem nogometu na travi. Poudarek je na improvizaciji, ustvarjalnosti in tehniki, kot tudi nadzoru nad žogo, ki poteka na majhnem prostoru. (Vir: wikipedija)

Foto: Futsal.si