Obiskali smo par v jeseni življenja, Avgusta in Julijano Dajčman, ki živita v idilični, do potankosti urejeni hiški sredi travnikov Jurovskega Dola. Avgust, po poklicu tesar, nam je takoj po prehodu zaupal, da je leta 1990, v času službovanja v Nemčiji, doživel delovno nesrečo, ko je med delom na strehi padel 7 metrov v globino in si zlomil hrbtenico. Četudi je zaradi nesreče za dve leti ohromel, si je kasneje opomogel in se ponovno lotil hobija, ki se ga je proučil že kot otrok. Neutrudno, iz dneva v dan, izdeluje številne lične predmete iz lesa, denimo klopotce in ptičje hiške, panje za divje čebele, prav tako umetniško rezlja slike iz lesa. Trenutno je v delu opečnat mlin na veter po modelu avtohtonih nizozemskih mlinov.

Hišica za ptice v delu. FOTO: Vanja Čiček

»V Nemčiji sem živel 30 let in tam so me naučili, kaj je to trdo delo. Zato se sedaj še nisem zapustil in še vedno delam,« nam je zaupal 74-letni Avgust. Zaradi njegove bolezni, nedavno so mu diagnosticirali Parkinsonovo bolezen, se bosta z ženo po 20 letih življenja v rodni Sloveniji, v roku nekaj let odselila nazaj v Nemčijo, kjer je, kot trdi, zdravstvena oskrba zanj dostopna na višjem nivoju.

Na njunem posestvu so dom našle številne sinice

A njegova ljubezen do narave in ptic ga zadržuje v rodnem kraju. Ljubiteljski ornitolog je tako izdelal že okrog 125 ptičjih hišic. In res, ptice so vse naokrog njune hiše našle dom zase in za svoje mladiče. Med številnimi lepo oblikovanimi grmički, gredicami rož, ročno urejenem ribniku in sveže posajenem zelenjavnem vrtu se sliši čudovito žvrgolenje petih vrst sinic, ki jih v mestu slišiš le redkokdaj.

Sinice v hiški na parceli Dajčmanovih. FOTO: Julijana Dajčman

Ste vedeli?

Nekaj ptičjih hišk je Avgust poklonil tudi Občinama Sveti Jurij v Slovenskih goricah in Lenart v Slovenskih goricah. Avgust je zaskrbljen nad stalnim posekom starejših dreves z votlimi duplinami, kjer si ptice ustvarjajo gnezda. Z njihovo sečnjo izgine tudi njihov dom. Zato je izjemno pomembno, da se ob poseku poskrbi za nadomesten dom v obliki ptičjih hišic. Kot zanimivost nam je povedal, da lahko siničke s svojimi mladiči na leto zaužijejo kar 250 kilogramov mrčesa, da v svoje gnezdo poletijo 1000-krat dnevno in da ima detelj kar 16 centimetrov dolg jezik, s katerim ulovi svoj plen.

Hotel za divje čebele. FOTO: Vanja Čiček

Dajčman med drugim skrbi tudi za čebele. Izdelal je »hotel za divje čebele«, nekakšen panj s številnimi majhnimi luknjicami, kjer lahko samice hranijo svoja jajčeca in se obvarujejo mraza. Oba s soprogo sta prepričana, da v Sloveniji primanjkuje interesa za ptice, za ohranjanje njihovega doma in ohranjanje vrst nasploh, zato si bosta še naprej neumorno prizadevala za njihovo dobrobit.