Slovenci smo res zelo zanimiv narod, kar se tiče delitev. Delimo se na rdeče in bele, partizane in domobrance, desne in leve in še bi lahko našteval. Skratka, vedno najdemo vzrok, da se delimo. Verjetno se pred dobrim letom še nikomur ni sanjalo, da se bomo v kratkem delili na mesojedce in vegane. Vse to se je začelo z Golobovo izjavo, da bi morali jesti manj mesa, kar res spominja na film Moj ata socialistični kulak. Ampak Slovenci ne bi bili Slovenci, če ne bi te izjave nadgradili. Zavrelo je, ko so se v javnosti pojavila prva imena članov strateškega sveta za prehrano, kjer ni bilo nobenega zdravnika, še bolj pa je zavrelo, ko je javnost ugotovila, da je več kot polovica članov tega sveta privržencev veganstva.

In potem smo poslušali razne nebuloze z ene in druge strani, seveda pa manj mesa ni samo slovenska pogruntavščina, ampak o tej temi veliko govori tudi evropska pravljičarka Ursula, saj se zaveda, da je treba odpirati nove teme in sprožati nove razdore, ker Evropske unije praktično ni več.
Če se vrnemo v Slovenijo, je najbolj zaskrbljujoče to, da ta strateški svet v javnosti nastopa enako kot strokovnjaki s Facebooka – vsiljuje nam svoja prepričanja brez kakšnih realnih strokovnih podlag.

Naj vas ne preseneti, če boste zasledili kakšno oddajo, kjer se bodo ti »strokovnjaki« kregali, ali je v Svetem pismu pravilno zapisano, da sta bila Adam in Eva izgnana iz raja zaradi jabolka, ali je to napaka. Mogoče bodo posamezni »strokovnjaki« poskušali dokazati, da gre za napačno interpretacijo, “da Eva v roki drži ocvrtega piščanca.

V pogovore o posodobitvi nacionalnih prehranskih smernic bi bilo nujno vključiti zdravo kmečko logiko.
Ob vsem tem smo dobili še spletno stran Naša super hrana, kjer lahko potrošniki preverjajo, kje dobijo najcenejšo in posledično seveda tudi nekakovostno in nezdravo hrano. Tako vlada spodbuja nakup nekakovostne poceni hrane, v glavnem uvožene iz tujine, ki ima zaradi prevozov višji ogljični odtis, o katerem zelo radi govorimo. Vsekakor dolgi prevozi v hladilnikih ne izboljšujejo kakovosti ne mesu ne zelenjavi.

V pogovore o posodobitvi nacionalnih prehranskih smernic bi bilo nujno vključiti zdravo kmečko logiko, saj nam je vsem jasno, brez velikih raziskav, da je egiptovski krompir manj zdrav od domačega, jasno pa je tudi vprašanje ogljičnega odtisa, saj ta krompir, da doseže končnega potrošnika, prepotuje dobrih 4.000 kilometrov, podobno je s španskim paradižnikom itd. Tudi pri mesu in mesnih izdelkih je zgodba podobna. Primerjal sem cene in tri najvišje cene svinjskega mesa v naših trgovinah ima meso domačega, slovenskega porekla, med najcenejšimi pa je meso iz Španije, Italije in Madžarske.

»Nimam toliko, da bi kupoval poceni,« pravi star pregovor, v Sloveniji pa s spletno stranjo Naša super hrana potrošnika nagovarjamo, da kupuje cenejšo in posledično nekakovostno hrano.

Težava je, ker nihče od odgovornih ne sliši ali noče slišati tistih domačih strokovnjakov, ki pravijo, da bi morali imeti prehranski sistem tak, da bi lahko slovenski potrošniki kupovali živila slovenskega izvora, in tu so zadeve daleč od idealnih.
Zame kot laika je pomembno, da jem zdravo lokalno hrano, pa naj bo to meso ali zelenjava, po moje z nobenim ni dobro pretiravati.

Od prepričevanja »mesni ali vegi« je bolj pomembno, da v državi vzpostavimo dobavne verige med kmetom, živilsko predelovalno industrijo in trgovino. Vsekakor bi pričakoval, da strateški svet naredi analizo, kakšno hrano jemo in kakšni ogljični odtis ima, ker menim, da ceneni španski paradižnik in poljsko meso nimata dobrega.
S skrajšanjem transportnih poti in dobavnih verig bi veliko naredili za okolje, ob tem pa tudi za dodano vrednost znotraj gospodarskega sistema.

To bi bilo bolj smiselno kot poslušati kakšno vplivnico iz šova z glavo, polno botoksa, kako nam prodaja zgodbe o mučenju živali in ekologiji. Sama pa ima zaradi vseh kemikalij in nekakovostnih oblačil, ki jih ima na sebi, slabši ogljični odtis od goveje farme in se sploh ne zaveda, da je veganstvo, enako kot meso, zahtevna prehranska strategija, ki je lahko prav tako nevarna za zdravje in ne samo hit na družbenih omrežjih.