Čeprav se cene osnovnih življenjskih potrebščin vztrajno višajo, marsikatera družina že mesece občuti pritisk dražjih nakupov, paradoks ostaja: hrane kljub temu še vedno ogromno zavržemo. Vsak dan se na odpadu trgovin, restavracij in gospodinjstev znajde na tone živil, ki niso več užitna, pa tudi takih, ki bi jih bilo še mogoče porabiti. Kot da ob vsej inflaciji in varčevanju na drugih področjih prav hrane še vedno ne znamo – ali nočemo – zares spoštovati.

Povprečen Slovenec zavrgel 79 kg hrane

Cene prehranskih izdelkov se zadnjih pet let višajo. Leta 2019 smo za kilogram kruha v povprečju plačali 2,27 evra, lani pa 3,42, torej kar polovico več. V istem obdobju se je najbolj podražilo olivno olje, in sicer s 7,92 na 13,82 evra za liter, najmanj pa paradižnik: s 3,30 na 4,44 evra za kilogram in meso: s 7,95 na 10,75 evra za kilogram.
Kot že rečeno, pa kljub podražitvam količine odpadne hrane naraščajo. Po podatkih Slovenskega statističnega urada (SURS) smo leta 2024 v Sloveniji zavrgli 168.318 ton hrane ali za dva odstotka več kot leta 2023 oziroma v povprečju 79 kilogramov na prebivalca.

Največ odpadne hrane, 44 odstotkov ali 73.600 ton, je lani nastalo v gospodinjstvih.

Prebivalec Slovenije je tako doma v lanskem letu v povprečju zavrgel 35 kilogramov hrane, pri čemer bi bila užitna še tretjina oz. enajst kilogramov. V gostinstvu in strežbi hrane je nastalo 32 odstotkov odpadne hrane, v proizvodnji hrane 15, najmanj, devet odstotkov, pa v dejavnosti trgovine z živili.

Slovenija najbolj vzorna v EU

Ob 16. oktobru, svetovnem dnevu hrane, so se primerjave podatkov o količinah odpadne hrane v EU lotili tudi pri Eurostatu, le da komaj za leto 2023. Komunalna podjetja so takrat skupaj zbrala za 58,2 milijona ton odpadne hrane, kar pomeni 130 kilogramov na prebivalca in je malce več kot v letu 2022. Ob tem je potrebno pojasniti, da evropski statistiki niso imeli na voljo podatkov za Bolgarijo, Romunijo, Španijo in Litvo, zato izračuni niso povsem točni. Največji delež zbrane odpadne hrane, 69 kilogramov, so prispevala gospodinjstva.

Kljub vse višjim cenam še vedno kupujemo preveč hrane, saj je veliko konča na odpadu. Foto: Senka Dreu

V Sloveniji se je predlani nabralo za 64.803 ton hrane, kar je devet odstotkov več kot leto prej in v povprečju na prebivalca znaša 78 kilogramov hrane, na posamezno gospodinjstvo 34, na gostinske ponudnike pa 26 kilogramov. S temi količinami se je naša država uvrstila na pohvalno dno evropske lestvice glede količin odpadne hrane. Med državami EU so bile sicer velike razlike. Z 286 kilogrami je bil leta 2023 neslavni rekorder Ciper, z 261 kilogrami mu je sledila Danska, tretje mesto je z 201 kilogramom zasedla Grčija. Če pogledamo še od spodaj navzgor, nad Slovenijo najdemo Madžarsko (88 kg), Slovaško (97 kg) in Češko (98 kg).

Ni podatkov za Slovenske gorice

Zanimalo nas je, ali v podjetju Saubermacher, ki na območju šestih občin znotraj UE Lenart skrbi za obvezno gospodarsko javno službo s področja ravnanja s komunalnimi odpadki, razpolagajo s podatki ali vsaj oceno, koliko hrane se zavrže v tem delu Slovenskih goric.

»Teh podatkov na žalost nimamo. Evidentiramo namreč samo zbrane količine biološko razgradljivih odpadkov, ki pa jih seveda ne moremo enačiti z odvrženo hrano, saj so med biološkimi odpadki vsi odpadki, ki so biološko razgradljivi, torej tudi vejevje, trava, listje …,« so nam pojasnili pri Saubermacherju.

Iz njihovega letnega poročila je razvidno, da so lani v občinah Benedikt, Cerkvenjak, Lenart, Sveta Ana, Sveti Jurij v Slovenskih goricah in Sveta Trojica skupaj zbrali 1.309 ton biorazgradljivih odpadkov. Koliko je bilo med njimi odpadne hrane, torej ni jasno, prav tako ni znano, koliko hrane roma v posode z mešanimi komunalnimi odpadki in na domače komposte.