Konjeniško društvo Pesnica: »Zaradi našega ega si mislimo, da se mora konj prilagajati nam. A ni tako.«
Obiskali smo Konjeniško društvo Pesnica, kjer se poleg konjev najde še vse kaj več: v Mini ZOO-ju, ki je v zameno za prostovoljne donacije dostopen za širšo javnost, lahko najdemo tudi lame, osle, pave, koze, ovce, prašiče, različne sorte zajcev in kokoši, verjetno pa bi se našlo še kaj. Zastopnik društva in lastnik posestva, kjer so svoj dom naše številne živali, Jože Frajzman, je človek, ki mu ljubezen in skrb do živali pomeni ves svet. »Trudimo se, da bi ljudem približali naravo in odnos do živali,« pove na svojem posestvu, medtem ko v besedo nenehno vpada glasen petelin. Letos mineva že 34. leto od ustanovitve društva.
Radovedne živali Mini ZOO-ja. (Foto: Vanja Čiček)
Bolj kot pasma pomembna uporabnost konja
Člani društva, teh je okoli 100, se zbirajo predvsem iz ljubezni do konj, kot tudi zaradi druženja, tako ob jahanju v manežu, zlasti pa ob enodnevnih in večdnevnih terenskih ježah. Ukvarjajo se z jahalno šolo, šolanjem in prevzgojo konj, terenskim jahanjem, turističnim jahanjem, konjeniškimi igrami, vzrejo konj in terapevtskim jahanjem.
Trenutno razpolagajo z 20 konji različnih pasem, sicer pa slednje niso tako pomembne: »Nismo toliko vezani na pasmo konja, kot za uporabnost, ki jo ta nudi. Konj mora biti vodljiv, krotek, osvojiti mora osnove jahanja,« je jasen. V okviru društva se je mogoče prijaviti na Šolo jahanja, pri čimer sprejemajo tako individualne interesente kot tudi tiste, ki želijo biti del učne skupine.
Jože Frajzman: "Konj mora biti vodljiv, krotek, osvojiti mora osnove jahanja".
Foto: Vanja Čiček
S konji do preseganja omejitev »ega«
Univerzalnega jahača ali ultimativnega konja, ki bi v vsem ustrezal zapisanim kriterijem, ni. Vsak konj je namreč povsem samosvoje bitje, z lastnim edinstvenim karakterjem, zato je na nas, da si vzamemo čas in jih preučimo. »Zaradi našega ega si mislimo, da se mora konj prilagajati nam ... A ni tako, mi se moramo prilagoditi konju, saj ima vsak svoje posebnosti.«
»Zaradi našega ega si mislimo, da se mora konj prilagajati nam ... A ni tako, mi se moramo prilagoditi konju, saj ima vsak svoje posebnosti.«
Ljudje si želijo več stika z živalmi in naravo
Šola jahanja je na voljo tudi za najmlajše, pri katerih starost prav tako ne igra neke bistvene vloge za zmožnost dela s konji. »Bolj kot starost je pomembno, koliko je otrok samostojen, prilagodljiv in učljiv. Pridejo 5 let stari otroci, ki se samostojno vsedejo na konja in pokažejo interes za delo s konji, imaš pa otroke pri 10 letih, ki tega recimo še ne morejo,« pojasnjuje.
Foto: Arhiv društva
Pridejo 5 let stari otroci, ki se samostojno vsedejo na konja in pokažejo interes za delo s konji.
Ko se otrok prvič vsede na konja, jih poučijo o osnovah čiščenja in jahanja, da dobijo nek širši pogled, kaj vse skrb za konja pomeni. Na podlagi tega se lahko lažje odločijo, če se želijo udeležiti tečaja. Prihajajo celo penzionisti, bodisi da bi obnovili svoje znanje jahanja bodisi da se izobrazijo o osnovah jahanja. »Opažamo, da ljudje ugotavljajo, da si želijo več stika z živalmi in naravo, saj jim tega v življenju primanjkuje. Druženje s konji in ostalimi živalmi v našem mini živalskem vrtu izjemno pripomore pri premagovanju stresa v vsakdanjem življenju.«
Jahanje pri mladini čedalje bolj popularno
Za obisk Mini ZOO-ja se ni potrebno predhodno napovedati, tudi ogled živali in posestva je brezplačen, sicer pa lahko vsak obiskovalec po svojih močeh pomaga s prostovoljnim prispevkom, ki se ga odda v za to postavljenem nabiralniku na posestvu. Za šolo jahanja pa se je treba najaviti nekaj dni prej. Šolo jahanja vodi strokoven kader z licencami Konjeniške zveze in Konjeniške akademije. »Pri začetnikih pa nam pomagajo še dekleta, ki so se izšolala v našem društvu in imajo opravljene srednje licence ter tekmovalne izpite iz jahanja,« pojasnjuje Frajzman.
Opažamo, da je postalo jahanje med mladino precej popularno.
Pravzaprav obisk otrok in mladine, ki se želi preizkusiti v šoli jahanja, čedalje bolj narašča. »Opažamo, da je postalo jahanje med mladino precej popularno. Morda gre za nek pobeg v naravo, stran od računalnikov in telefonov. Otroci imajo z vsem učnim gradivom in obveznostmi že dovolj pritiskov v šolah, polno je nekih izvenšolskih dejavnosti, ki se jih nekateri morda ne udeležujejo s takim veseljem ... Toda ukvarjanje z živalmi je nekaj povsem drugega. Prinaša globoko sprostitev. Tudi učenje jahanja je povsem drugače, kot če bi se učil kaj drugega – je nekako bolj primarno, naravno.«
Cena za tekmovalnega konja dosega vrtoglave vsote
Jahanje poteka na dveh poligonih, na zgornjem in spodnjem. Za terensko jahanje mora jahač opraviti izpit Jahač 2. Glede na predpise varnosti na cesti mora biti jahač ali vodnik sposoben voditi in obvladati konja. Nekatera dekleta, ki so se izšolala v okviru KD Pesnica, se udeležujejo raznih tekmovanj, kjer vselej dosegajo odlične rezultate. Za tekmovanja v društvu uporabljajo šolske konje. »Žal pa si kot društvo nakupa pravega tekmovalnega konja ne moremo privoščiti,čepravi bi našim dekletom tak konj prišel zelo prav, saj so prerasle vse te osnovne stopnje.« Vrednost takšnega konja dosega vrtoglave vsote, saj je zanj potrebno odšteti med 15.000 do 20.000 evrov.
Mlado žrebe je treba najprej 3 leta hraniti in ga vzgajati, preden ga sploh zajahaš.
Kot razlaga Frajzman, so tekmovalni konji odrasli, že ujahani konji, ki so imeli dolgotrajno, kvalitetno dresuro. Načeloma se za te namene vzreja konje iz linij tekmovalnih konjev, a tudi med temi niso vsi prvaki. »Včasih smo se ukvarjali tudi z vzrejo in dosegali lepe rezultate, imeli smo celo državne prvake. Ampak tu gre za dolg in drag proces. Že sama osemenitev kobile s semenom kvalitetnega žrebca stane najmanj 1000 evrov, kje so še razni pregledi, ultrazvok, razna zdravljenja. Navsezadnje je kobila breja 11 mesecev. Potem pač upaš, da se bo vse dobro izteklo. Mlado žrebe je treba najprej 3 leta hraniti in ga vzgajati, preden ga sploh zajahaš. Potem pa potrebuješ še profesionalca, ki je zelo dobro podkovan v ujahovanju konj,« pojasnjuje.
V okviru društva so uredili tudi čebelnjak. (Foto: Vanja Čiček)
Preživljajo se predvsem s prostovoljnimi prispevki
Dela z živalmi, skupaj jih je približno 60, je ogromno. Člani društva svoje delo opravljajo na povsem prostovoljni bazi, tekoče stroške pa pokrivajo predvsem prek prostovoljnih prispevkov in z denarjem, zbranim s šolo jahanja. Prav pridejo tudi sredstva, zbrana prek dohodnin, ki jim jih namenjajo tisti, ki opažajo požrtvovalnost članov društva v skrbi za živali. Večkrat so se že prijavili na razne razpise za pridobitev sredstev, a žal brez uspeha. Izpadejo tako pri razpisih za šport, saj država financira predvsem skupinske športe, kot pri občinskih razpisih, saj ne dosegajo dovoljšnjega števila udeležencev iz matične občine. »V našo šolo jahanja pa prihajajo z vseh koncev Slovenije, s Prekmurja, Savinjske regije, tudi z Avstrije ...« razlaga.
Stroški vsekakor niso majhni. Navsezadnje je treba živali nahraniti, poskrbeti za njihov prostor, opraviti redne veterinarske preglede, kovaške storitve, vsa zdravljenja, cepljenja, kje je še urejanje okolice posestva.
Urice jahanja tudi za socialno ogrožene in otroke s cerebralno paralizo
Na urice jahanja prihajajo tudi varovanci Sončka – Zveze društev za cerebralno paralizo Slovenije. Zaradi fizičnih omejitev oseb s cerebralno paralizo so se v okviru društva tudi nadejali sredstev za prenovo in gradnjo podesta, s pomočjo katerega bi varovance lažje namestili na konja, a žal je bila njihova prošnja zavrnjena. Vsako leto preko Centra za socialno delo in osnovnih šol organizirajo brezplačno jahanje za približno 50 do 60 otrok iz socialno šibkejših družin in otrok beguncev.
Foto: Arhiv društva
Od rojstnodnevnih zabav do poletnega jahalnega tabora
Društvo prav tako ponuja penzione za konje. To pomeni, da lahko lastnik konja, če zanj nima ustreznih prostorov, konja namesti v prostore društva in plačuje za njegovo oskrbo.
V novi drevesni hiši se da tudi prespati. (Foto: Vanja Čiček)
Na samem kraju prirejajo tudi rojstnodnevne zabave za otroke, v sodelovanju z Otroškimi animacijami Želvica. Prav tako se je možno prijaviti na otroški poletni jahalni tabor, ki bo potekal med 24. in 27. 6 za otroke do 13. leta in med 19. in 22. 8. za otroke po 13. letu. V času tabora otroci na kraju tudi prespijo. Ležišče jim uredijo kar na seniku ali v majhni vrtni hiški, kjer sta zanje postlani dve postelji.
