V času, ko se razprave o davkih pogosto ujamejo med nezaupanje, predsodke in politične interpretacije, ostaja delo Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) eno ključnih, a hkrati najmanj razumljenih stebrov države. Naš sogovornik mag. Marko Horvat, direktor Finančnega urada Maribor, sistem pozna od znotraj – od prvih korakov v davčni upravi do vodenja drugega največjega finančnega urada v državi. Njegovo delo pa ni ostalo neopaženo. Ob dnevu FURS-a, 14. aprila, je prejel zlati znak FURS za izjemne zasluge pri krepitvi ugleda in razvoja Finančne uprave Republike Slovenije. Domačin, Lenartčan, mag. Marko Horvat pa je brez dlake na jeziku v intervjuju spregovoril o najpogostejših kršitvah, izzivih sive ekonomije, pritiskih, s katerimi se soočajo uslužbenci, ter o tanki meji med represijo in servisom državljanom. Predvsem pa o tem, zakaj brez zaupanja v sistem tudi najboljši nadzor ne deluje.

Kako magister prava zajadra na finančno upravo? Če se ne motim, ste na mariborskem uradu zaposleni že vse od leta 2001, od 2021 ga tudi vodite.
Finančna uprava RS (pred tem Davčna uprava RS) je moja prva redna zaposlitev. Kot štipendist Vlade RS sem bil po zaključku študija razporejen na takratni DURS, kjer sem se po opravljenem pripravništvu zaposlil v Oddelku za pravne naloge. Biti zaposlen v Oddelku za pravne naloge mi je omogočilo, da sem dodobra spoznal večino poslovnih procesov ter si tako pridobil dober pregled nad delovanjem celotnega davčnega organa. Slednje se je izkazalo kot odlična odskočna deska pri moji nadaljnji karierni poti v FURS. Ker sem bil pri svojem delu zanesljiv in strokoven, mi je bila v letu 2006 ponujena priložnost vodenja notranje organizacijske enote, ki se je ukvarjala z izvršbo. Čeprav si sebe nisem predstavljal kot »izterjevalca«, sem delo na izterjavi vzljubil, saj je bilo izjemno dinamično, terjalo je tesno sodelovanje z drugimi oddelki ter drugimi organi, kot so npr. državno odvetništvo, sodišča, policija …, hkrati pa sem lahko skozi to delo izživel svoja osebna prepričanja, da mora vsak izmed nas s plačevanjem davkov prispevati k skupnemu dobremu.

Ker sem bil v očeh takratnega vodstva prepoznan kot perspektivni vodstveni kader, mi je bilo ob združitvi davčne in carinske uprave v letu 2014 ponujeno vodenje Sektorja za izvršbo, ki je obsegal štiri oddelke in 90 uslužbencev. Vodenje sektorja je že zahtevalo drugačno obliko vodenja - strateško načrtovanje, skrb za kadrovsko ustreznost in razvoj ter odgovornost za doseganje rezultatov področja. Moj trud je bil prepoznan, zato sem bil leta 2021 najprej imenovan za v. d. direktorja, kasneje pa za direktorja drugega največjega finančnega urada v državi, ki ga sedaj vodim že peto leto.           

FURS je pristojen za pobiranje davkov, prispevkov za socialno varnost, carin, trošarin in drugih dajatev. Katere so najpogostejše kršitve, ki jih zaznavate pri svojem delu?
FURS nadzira izvajanje številnih predpisov, zaradi česar so tudi kršitve, ki jih zaznavamo in sankcioniramo, najrazličnejše. Kršitelji so tako podjetja kot fizične osebe. Med najpogostejšimi prekrški, ki jih storijo gospodarski subjekti, so nedvomno nepredložitev davčnih obračunov ali napačni davčni obračuni. Pri fizičnih osebah prednjačijo prekrški, povezani z neprijavljenimi obdavčljivimi dohodki. Živimo na obmejnem območju in kar nekaj Slovencev, ki si kruh služi v sosednji Avstriji, »pozabi« vložiti napoved za odmero dohodnine v Sloveniji. Med dohodki, ki imajo vir v Sloveniji in jih zavezanci »pozabijo« prijaviti, prednjačijo najemnine.

Še vedno zaznavamo veliko prekrškov na področju sive ekonomije. Veliko je zaposlovanja brez pogodbe o zaposlitvi, precej je izplačil »na roke« in prikrivanje dejanskega delovnega razmerja. Posebna zgodba je neizdajanje računov za blago in storitve.  Namesto da bi potrošniki zahtevali izdajo računa, velikokrat spodbujajo ponudnike, da računa ne potrebujejo.

Kar nekaj kršitev zaznavamo tudi na carinskem in trošarinskem področju. Izpostavil bi tihotapljenje tobačnih izdelkov in pogonskih goriv, s čimer se krši trošarinska zakonodaja. Zaradi sankcij proti Rusiji je precej kršitev omejevalnih ukrepov, povezanih z uvozom oz. izvozom v Rusko federacijo.

Foto: arhiv FURS

Kako učinkovito FURS pobira davke, so že znane številke za leto 2025?
FURS več let zapored občutno povečuje znesek pobranih javnofinančnih prihodkov.  V letu 2025 je bilo pobranih 26,6 milijarde evrov javnofinančnih prihodkov, kar je v primerjavi z letom 2024 šestodstotno povečanje, v primerjavi z letom 2023 pa kar 18-odstotno povečanje.

Več pobranih davkov je posledica večletne gospodarske konjunkture, polne zaposlenosti ter dviga plač v javnem in zasebnem sektorju. Ugodne razmere se odražajo v več pobranega davka od dobička pravnih oseb, več plačanih prispevkov za socialno varnost, več dohodnine ter več pobranega DDV-ja oz. trošarin. Te vrste najpomembnejših dajatev predstavljajo kar 93 odstotkov vseh javnofinančnih prihodkov, zato v FURS-u največji poudarek namenjamo nadzoru prav teh vrst dajatev.  

Kako uspešno poteka preganjanje najhujših davčnih kršiteljev? Zakaj v javnosti velja, da tu niste uspešni in da lovite samo male ribe?
FURS je pri pregonu kršiteljev po moji oceni zelo uspešen, vendar se zaradi občutljivosti podatkov, s katerimi imamo opravka (davčna tajnost) s svojimi dosežki praviloma ne moremo hvaliti na način, kot lahko to počnejo druge institucije. Velikokrat za naše največje uspehe javnost nikoli ne izve, zato morda vtis, da se »velikih rib« ne lotevamo, kar pa ne drži.

Vedeti je potrebno, da učinki našega dela niso odvisni izključno od FURS-a, saj veliko naših postopkov epilog dočaka pri drugostopnem organu, torej Ministrstvu za finance, ali na sodišču. Dokazni postopki v upravnem postopku pred FURS-om in sodišči so precej različni in glede na spreminjajočo sodno prakso tudi precej nepredvidljivi, in sicer tako za zavezance kot FURS.  

Prav tako je potrebno omeniti, da k prepričanju o »neučinkovitosti« FURS-a delno pripomorejo tudi mediji, ki radi objavljajo senzacionalistične novice. Preveč medijske pozornosti namenjajo tudi samooklicanim davčnim strokovnjakom. Posamezniki, ki reklamirajo davčno izogibanje kot svoj poslovni model, so slab zgled za vse ostale davkoplačevalce, predvsem mlade, ki jim skozi različne projekte FURS-a (davčno in finančno opismenjevanje mladih) želimo privzgojiti davčno kulturo.

Koliko neplačanih prekrškov je imel povprečen prekrškar, ki so ga terjali na FURS-u, in koliko je imel rekorder ter kako gledate na za marsikoga sporne določbe Šutarjevega zakona, ki se nanašajo na rubež socialne pomoči?
V FURS-u se ukvarjamo z dvema skupinama »prekrškarjev«. Prvi so povezani s kršenjem davčne zakonodaje, ki jih kot prekrškovni organ sankcionira FURS. V preteklem letu smo tako izdali preko 17.000 prekrškovnih aktov, s katerimi smo 25.000 davčnim kršiteljem naložili skupaj za 40 milijonov evrov glob.

V drugo skupino spadajo prekrški, ki jih obravnavajo drugi prekrškovni organi, kot so policija, mestna redarstva, inšpektorati, direkcije ..., FURS pa jih zgolj izterjuje. Predvsem ti prekrški so bili predmet obravnave Šutarjevega zakona.

Lani je FURS s strani drugih predlagateljev prejel kar 187.000 predlogov za izterjavo glob v skupni višini  54 milijonov evrov. Največ predlogov za izterjavo nam je posredovala policija, in sicer 43.000. Absolutni rekorder po število neporavnanih prekrškov izkazuje kar 580 neporavnanih glob v skupni višini 183.300 evrov, takoj za njim je uvrščen kršitelj z 274 neporavnanimi globami v skupni višini 178.500 evrov. Zelo zgovoren je podatek, da zgolj 50 največjih kršiteljev skupaj dolguje državi kar 3,3 milijona evrov neporavnanih glob.

Ustvarjeno z AI.

V vseh omenjenih primerih gre za nerubljive kršitelje, ki niso zaposleni in nimajo rubljivega premoženja, davčna izvršba na socialne transferje, ki jo je omogočal t. i. Šutarjev zakon, pa je, kot je znano, začasno zadržalo Ustavno sodišče. Sicer se držim načela, da ne komentiram odločitev sodišč, kljub vsemu pa menim, da bi odprava pravne podlage, ki omogoča poseg v socialni transfer, pomenila potuho »permanentnim kršiteljem predpisov« in zaušnico vsem poštenim državljanom, ki ne povzročajo prekrškov oz. morebitne prekrške pošteno poravnajo.

FURS-u v boju zoper »masovne kršitelje« ostaja še institut nadomestnega zapora. Zoper nerubljive kršitelje je mogoče na sodišče podati predlog, da se globa spremeni v zaporno kazen, in sicer lahko sodišče za vsakih sto evrov neporavnane globe odredi en dan nadomestnega zapora, pri čemer je ta omejen na maksimalno 90 dni, kar je ekvivalentno 9.000 evrom neporavnanih glob. FURS je v letu 2025 sodiščem posredoval kar 1.288 obvestil o izpolnjenih pogojih za odreditev nadomestnega zapora, sodišča pa so nadomestni zapor odredila v 500 primerih. Žal tudi nadomestni zapor pri nekaterih posameznikih ne zaleže, saj po prestajanju kazni nadaljujejo z brezvestnim ponavljanjem prekrškov. Beležimo celo primere, ko so nekateri kršitelji večkrat zapored prestajali nadomestni zapor, pa jih to ni odvrnilo od ponovnega povzročanja prekrškov.

Koliko FURS-u dolguje rekorder iz Slovenskih goric?
FURS že več kot deset let na svojem spletnem portalu javno objavlja seznam davčnih dolžnikov, katerih dolg presega 5.000 evrov in je starejši od treh mesecev. Namen objavljanja dolžnikov je krepitev davčne kulture in izboljšanje plačilne discipline. Seznam je objavljen v več datotekah, ločenih na pravne in fizične osebe ter velikostnih razredih dolga. Največji dolžnik – fizična oseba na območju Finančnega urada Maribor izkazuje šest milijonov evrov dolga, »rekorderja« iz Slovenskih goric pa si lahko vaši bralci sami poiščejo v seznamu fizičnih oseb z davčnim dolgom od pol milijona do milijon evrov.

Kako se je poslovanje Finančnega urada Maribor spremenilo v zadnjih letih?
FURS vseskozi išče priložnosti za racionalizacijo in optimizacijo svojega delovanja, zaradi česar je velik del poslovanja z zavezanci digitaliziral. V postkovidnem času so se pomembno spremenile tudi navade naših uporabnikov, ki ne želijo izgubljati časa s čakanjem v vrstah, ampak želijo elektronsko podprte storitve. Zaradi navedenega je FURS uvedel številne moderne oblike komuniciranja z zavezanci, kot so portal eDavki, spletna aplikacija eDavki, klicni centri, klepetalna robotka, na svojih spletnih straneh je objavil obširna pojasnila, hkrati pa je z izmenjavo informacij z drugimi državnimi organi zmanjšal število potrdil, ki jih fizične osebe potrebujejo v postopkih pred drugimi državnimi organi. Vse našteto je pripomoglo k pomembnemu zmanjšanju števila obiskov na lokacijah finančnih uradov, zaradi česar npr. tudi odprtje finančnih pisarn, med drugim v Lenartu, ni bilo več racionalno.  

Poslovni subjekti lahko z davčnim organom poslujejo izključno v elektronski obliki. Hkrati se tudi število fizičnih oseb, ki uporabljajo eDavke, približuje številki pol milijona. Že sedaj je mogoče določene vloge vlagati izključno v elektronski obliki (npr. napoved za odmero davka na motorna vozila), z naslednjim letom pa tudi vloge za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane ne bo več mogoče vložiti v fizični, ampak zgolj v elektronski obliki.

Naj izkoristim priložnost in vaše bralce spodbudim, da se registrirajo v eDavke ter izkoristijo prednosti, ki jih eDavki omogočajo, med drugim elektronsko oddajo vlog, elektronsko vročanje aktov FURS-a, vpogledovanje v lastne podatke, knjigovodsko stanje ter poenostavljeni način plačevanja davčnih obveznosti s pomočjo e-računa, s kartičnim plačilom, s storitvijo mobilne telefonije (Flik, mBills in VALÚ) ali prek spletnega bančništva (Bank@net). Skratka, to je veliko prednosti v primerjavi s klasičnim načinom poslovanja.

Foto: arhiv FURS

Katere so najpomembnejše spremembe na področju davčne in carinske zakonodaje?
V zadnjem letu smo bili priča številnim pomembnim novostim na področju obdavčenja. Med najpomembnejšimi spremembami je zagotovo uveljavitev prispevka za dolgotrajno oskrbo. Tudi normiranci so bili deležni velikih sprememb, povezanih z višino dohodkov, ki jih lahko normiranec zasluži v davčnem letu, odstotkom davčno priznanih stroškov ter višino davčne stopnje. Pomembne spremembe so bile tudi na področju DDV-ja, kjer se je dvignil zakonski prag za obvezen vstop v sistem DDV-ja, uveljavljena pa je bila tudi obvezna predložitev evidence obračunanega in odbitega DDV-ja. Na področju davka od dohodkov iz poslovanja je pomembna sprememba časovna omejitev prenosa davčnih izgub na pet let. 

Na carinskem področju bi izpostavil popolno uveljavitev mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM), ki je okoljski ukrep EU, ki uvoženemu blagu (praviloma gre za cement, železo, aluminij, elektriko, gnojila in vodik) zaračunava strošek ogljičnega odtisa in s tem izenačuje obdavčitev z domačimi proizvajalci. Hkrati bi omenil novost, ki nas čaka s prvim julijem, ko se ukinja oprostitev carine za pakete iz tretjih držav do vrednosti 150 evrov. Po tem datumu se bo v primeru t. i. majhnih paketov od vsake vrste oz. kategorije blaga plačala carina v višini treh evrov. Če bo v paketu deset vrst blaga, bo carina znašala 30 evrov plus DDV, ki se obračuna od seštevka vrednosti blaga in carine.

Februarja ste menda začeli prekrškovno obravnavo davčnih zavezancev, ki se ne odzovejo na poziv ter ne oddajo manjkajočih evidenc obračunanega davka na dodano vrednost (DDV) in odbitka DDV-ja. Takšno ravnanje naj bi odslej redno mesečno sankcionirali. Je tega veliko?
Za vse DDV zavezance je bila s 1. julijem 2025 uveljavljena obveznost vodenja dveh knjigovodskih evidenc: evidence obračunanega DDV-ja in evidenca odbitka DDV-ja. Zavezanci morajo od sredine preteklega leta davčnemu organu predložiti obe evidenci v elektronski obliki po elektronski poti. Ob uveljavitvi te spremembe davčni organ nepredložnikov ni sankcioniral, saj so se mnogi soočali z različnimi tehničnimi in vsebinskimi težavami, marca pa je FURS pričel s sankcioniranjem. Zaenkrat je bilo izdanih 411 plačilnih nalogov, masovno sankcioniranje pa se bo sedaj izvajalo vsak mesec. Globa za omenjeni prekršek je precejšnja, saj znaša od 4.000 do 125.000 evrov za pravne osebe in od 3.000 do 50.000 evrov za samostojne podjetnike.

Kako velika težava sta tihotapljenje in gospodarski kriminal?
Tihotapljenje je velika težava, ne zgolj zaradi prikrajšanja proračuna, ampak tudi zaradi odsotnosti nadzora nad blagom, ki je lahko zdravju škodljivo. V praksi se najpogosteje srečujemo s tihotapljenjem trošarinskega blaga, kot so cigarete, alkohol, bazna olja. Gre za blago, ki je v maloprodaji obremenjeno z visokimi trošarinskimi dajatvami, zaradi česar so zaslužki na črnem trgu precejšnji. FURS vsako leto zaseže velike količine tobačnih listov, namenjenih nezakoniti proizvodnji drobno rezanega tobaka, in cigaret, za katere ni bila obračunana trošarina. Podobno je z baznimi olji, ki se v maloprodaji prodaja kot dizelsko gorivo in tudi tukaj gre za občutne zaslužke. Velik problem je tihotapljenje fitofarmacevtskih pripomočkov, ki so v državah EU prepovedana, je pa do njih lahko dostopati v nekaterih tretjih državah. Posebno poglavje so prepovedane substance – razne vrste drog ter v zadnjem času prepovedane snovi v športu. Najbolj srce parajoči so prizori tihotapljenih živalskih mladičkov. Psi in muce se tihotapijo v neprimernih, neprezračenih in utesnjenih bunkerjih, brez hrane in vode. Naši sodelavci ob odkritjih velikokrat najdejo tudi poginule mladičke.

FURS preganja segmente gospodarskega kriminala, ki se navezujejo na davke in carine oz. druge predpise, ki so v stvarni pristojnosti FURS-a, v preostalem delu je pregon storilcev kaznivih dejanj zoper gospodarstvo v pristojnosti policije. FURS se tako ukvarja predvsem s kaznivimi dejanji, povezanimi z davčnimi zatajitvami, oškodovanjem pravic delavcev zaradi neplačila prispevkov za socialno varnost, preprečevanjem tihotapljenja prepovedanih drog in drugih varnostno tveganih pošiljk, carinskimi goljufijami, nezakonito trgovino (npr. s prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami), preprečevanjem uvoza blaga, nevarnega za zdravje potrošnikov (npr. nevarne kemikalije, ponarejena zdravila), ter blaga, s katerim so kršene premoženjske in intelektualne pravice (ponaredki). 

Prav tako FURS sodeluje v različnih domačih in mednarodnih skupinah, usmerjenih v pregon organiziranega kriminala, zlasti na področju sistemskega utajevanja DDV-ja.

Foto: arhiv FURS

Kaj se dogaja s čezmejnimi delavci in najpogostejšimi davčnimi kršitvami?
Ko govorimo o čezmejnih delavcih, imamo v mislih delavce, zaposlene v Republiki Sloveniji, ki jih delodajalec napoti v druge države, da tam opravljajo delo v imenu slovenskega delodajalca. V Podravju se veliko podjetij ukvarja z izvozom storitev v druge države EU, kar posledično pomeni veliko število napotenih oz. detaširanih delavcev. Najpogostejše kršitve na področju detašmaja se nanašajo na obračunavanje prispevkov za socialno varnost od prenizkih osnov (običajno od minimalne plače, ki jo delodajalci nato dvigujejo z neupravičenim izplačilom dnevnic in drugih stroškov dela). Z uveljavitvijo Zakona o čezmejnem opravljanju storitev je v letu 2024 prišlo do ukinitve pravne podlage, ki je omogočala obračunavanje prispevkov od najnižjih davčnih osnov, kljub vsemu pa na tem področju še zmeraj zaznavamo kršitve.

Druga oblika čezmejnega dela pa so slovenski delavci, zaposleni pri tujih delodajalcih. Čeprav nihče ne razpolaga z natančnimi podatki, naj bi v sosednje države iz Slovenije dnevno odhajalo okoli 30.000 ljudi, od tega kar 25.000 v sosednjo Avstrijo. Med njimi dominirajo prebivalci Podravja, Koroške in Pomurja. Ker so dnevni delavci migranti rezidenti Republike Slovenije, so hkrati tudi slovenski dohodninski zavezanci, zato najpogostejšo kršitev predstavljajo neprijavljeni dohodki iz tujine.

Dacarji niste med najbolj priljubljenimi. Ste kdaj doživeli kakšno neprijetnost na račun dela, ki ga opravljate, kakšen klic, pisanje, celo grožnjo? Kaj pa vaši kolegi?
FURS med davčnimi zavezanci sicer uživa dober strokovni ugled, vendar nekoliko nižjo priljubljenost, kar je značilno za vse represivne organe. V delu, v katerem je FURS servis davčnim zavezancem, katerega cilj je ustvarjati predvidljivo okolje, v katerem lahko zavezanci čim enostavneje poravnavajo svoje davčne obveznosti, zavezanci naše delo ocenjujejo pozitivno. Nekoliko manj prizanesljivi so do nas takrat, kadar opravljamo nadzorstveno funkcijo, v okviru katere preprečujemo različne zlorabe in nezaželene prakse ter kršitelje sankcioniramo.

V svoji karieri sem doživel že marsikaj - od neprimernega vedenja do groženj s fizičnim nasiljem zoper mene in moje družinske člane. V takšnih trenutkih so pomembne izkušnje ter sposobnost oceniti resnost situacije in pravilno odreagirati. Hvala bogu je v mojem primeru ostalo zgolj pri izrečenih grožnjah, žal pa v FURS-u beležimo tudi primere fizičnega nasilja nad našimi uslužbenci. 

Kako pa se sproščate po napornem delovniku?Večino svojega prostega časa preživim z družino. Zelo rad se udeležujem tekem svojih sinov in se veselim njunih športnih dosežkov. Posebej cenim trenutke, ko se fantje odpravimo na ribolov, kar je eden mojih najbolj priljubljenih načinov druženja. V lepem vremenu nabiram kilometre na motorju, ob večerih pa rad poprimem za kitaro in si zabrenkam kakšno znano melodijo. Vsake toliko časa vzamem v roke čopič in kaj naslikam. Pred leti sem imel celo samostojno razstavo v lenarški avli Jožeta Hudalesa.    

Zaradi pretežno sedečega dela se poskušam redno rekreirati. S kolesom raziskujem lepote Slovenskih goric, se odpravim na Zavrh, tečem na Poleni, v zadnjem času pa sem odkril koristi nordijske hoje, zato se pogosto odpravim do sosednjih občin: Svete Ane, Jurovskega Dola ali Svete Trojice.

Kljub vsemu moram priznati, da sem med tistimi, ki pravzaprav nikoli ne prenehajo razmišljati o službi, zato tudi precej svojega prostega časa namenim aktivnostim, ki so z mojim delom vsaj delno povezane, kot je npr. branje strokovne literature, člankov, zakonodaje, spletnih objav z davčno problematiko, objav na socialnih omrežjih ...

Vas nikoli ni zamikala služba v Ljubljani ali raje ostajate zvesti Lenartu in Slovenskim goricam?
V preteklosti se mi je nekajkrat ponujala možnost, da bi delo opravljal v Ljubljani, vendar se zaradi oddaljenosti in časa, ki bi ga preživel na poti v in iz službe, za to nisem odločil. Selitev v Ljubljano ne bi prišla v poštev, saj sem si dom in družino ustvaril v rodnem Lenartu, na katerega sem zelo navezan. Menim, da Lenart predstavlja idealno kombinacijo majhnega, urejenega in varnega mesta, ki prebivalcem nudi večino storitev javnega servisa, kulturnega dogajanja, športne infrastrukture, nakupovalnih možnosti, gostinske ponudbe, idilične narave ter srčnih in delovnih ljudi, zato si ne želim, da moji otroci odraščajo kjerkoli drugje kot v Lenartu.