23. aprila 1833 je bilo v šematizmu vojvodstva Štajerske prvič objavljeno vabilo na letni sejem v vasi Sv. Jurij v Slovenskih goricah v Mariborskem okrožju. Sejmi ob farnem prazniku, ki so bili nekoč namenjeni predvsem prodaji in nakupu živine, so svojo vsebino obdržali vse do konca 19. stoletja. V tem obdobju je kraj imel celo dva letna sejma. Prvi je bil v torek pred Križevim in drugi 8. avgusta. Sejemsko dejavnost so spodbujali lokalni gostilničarji, kjer so po uspešnih kupčijah obiskovalci pustili del zaslužka, in takratno občinsko predstojništvo, ki je pobiralo »štantnino«. Poročevalci iz tega obdobja so večkrat tarnali, da je zaradi slabih in blatnih cest malo kupcev, kar bo navsezadnje tudi držalo.

Živinski sejem se je po letu 1900 razširil še na kramarskega. Iz farne kronike je poznano, da so v teh časih prihajale na »Jurjev« praznik in sejem procesije obiskovalcev iz bližnjih in daljnih krajev. Leta 1930 so slovesno odprli tudi novo mostovno tehtnico. Danes živinskega sejma že dolgo ni več, nanj so ostali le že zbledeli spomini in nekaj nostalgičnih posnetkov. V današnjem času je letni »Jurjev« sejem na Jurjevo nedeljo z veliko prodajalcev blaga ter bogato etnografsko in kulturno vsebino.

Utrinek z živinskega sejma pri Sv. Juriju. Foto: arhiv vir Večer

O živinskem sejmu v Sv. Juriju je poročal Narodni koledar Matice Slovenske leta 1885. Časopis Slovenski gospodar, ki je izhajal v Mariboru in je poročal tudi o mnogih dogodkih v Slovenskih goricah, pa je leta 1888 objavil Oznanilo, da bo 22. aprila pri Sv. Juriju v Slovenskih goricah, okraj Lenart, velik živinski in letni sejem, »h kateremu se kupci in prodajalci živine vabijo«. Oznanilo je pripravil Občinski urad Sv. Jurij, podpisal pa ga je predstojnik Mesarec. Sicer pa naj za spomin zapišemo, da je imel Sv. Jurij v preteklosti dva sejma, prvega aprila in drugega avgusta. Leta 1912 je o sejmu poročal celo Narodni list iz Celja.

Aleksander Purgaj, Dr. Marjan Toš