Mednarodno združenje za Alzheimerjevo bolezen (Alzheimer's Disease International – ADI) letos septembra obeležuje 15. obletnico svetovne kampanje ozaveščanja o Alzheimerjevi bolezni in demenci. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni, 21. septembra, si tako simbolično nadenemo vijolično pentljo, ki opozarja na pomen razumevanja te bolezni, ki je najpogostejši vzrok demence in predstavlja približno 60 do 70 odstotkov vseh primerov demence (WHO).
Demenca predstavlja enega največjih globalnih javnozdravstvenih izzivov. Glede na ocene Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), da bo do leta 2030 z demenco živelo skoraj 78 milijonov ljudi, postaja sistematično zgodnje prepoznavanje vse pomembnejše.
Ocenjuje se, da kar 75 % oseb z demenco po svetu ostaja brez diagnoze, zato oboleli pravočasno ne prejmejo ustrezne obravnave in podpore.
Tisti, ki diagnozo vendarle prejmejo, nanjo v povprečju čakajo približno tri leta in pol od pojava prvih simptomov (ADI).
Foto: Magnific
Pomemben korak na globalni ravni je bil izvršen konec lanskega leta, ko je Generalna skupščina ZN sprejela politično deklaracijo o preprečevanju in obvladovanju nenalezljivih bolezni ter spodbujanju duševnega zdravja. V njej je bila demenca prvič formalno prepoznana kot pomembna nenalezljiva bolezen, kar predstavlja ključen premik pri njenem umeščanju med globalne zdravstvene prioritete.
Osrednje sporočilo letošnjega ozaveščanja »Prej ko veste, več lahko storite: diagnoza je pomembna«, v ospredje postavlja ključne prednosti zgodnjega odkrivanja bolezni. Zgodnja diagnoza je odločilna za učinkovito obvladovanje nadaljnjega poteka bolezni. Osebam z demenco in njihovim bližnjim omogoča boljše razumevanje sprememb ter pravočasno pripravo na prihodnje izzive, hkrati pa odpira vrata do ustreznega farmakološkega zdravljenja in nefarmakoloških pristopov. Sodobne možnosti predvidevajo najučinkovitejše zdravljenje prav v začetnih fazah, s čimer lahko pomembno prispevajo k daljšemu ohranjanju samostojnosti in kakovosti življenja oseb z demenco (ADI).
Pomembno je, da kognitivnih sprememb, kot so spremembe v spominu, mišljenju, sporazumevanju in vedenju, ne pripisujemo samodejno normalnemu procesu staranja. V zadnjih letih epidemiološki podatki kažejo, da se primeri demence vse pogosteje pojavljajo tudi pri osebah, mlajših od 65 let (WHO). Med zgodnje opozorilne znake sodijo pozabljanje nedavnih dogodkov, izgubljanje ali iskanje založenih predmetov, zmedenost v znanem okolju, neorientiranost v času in prostoru, težave pri reševanju problemov, sledenju pogovoru, priklicu besed ter opravljanju znanih vsakodnevnih opravil. Pojavijo se lahko tudi opazne spremembe razpoloženja, osebnosti in vedenja.
Foto: Magnific
Če pri sebi ali bližnjem opazite katerega izmed opisanih znakov, je pomembno, da čim prej obiščete osebnega zdravnika. Ta opravi začetno oceno kognitivnih funkcij, preveri morebitne druge vzroke težav ter po potrebi osebo napoti v nadaljnjo specialistično obravnavo. Pri tem je pomembno tudi izključiti druga bolezenska stanja, ki lahko povzročajo podobne težave. Čimprejšnja strokovna diagnostika omogoča pravočasno načrtovanje zdravljenja, podpore in oskrbe.
Svetovni mesec demence spodbuja odprt dialog, zmanjševanje stigme ter večjo ozaveščenost družbe o demenci.
Pomembno vlogo pri tem imajo tudi organizacije, ki s strokovnimi programi v lokalnem okolju nudijo informacije, podporo in individualno svetovanje ter prispevajo k boljšemu razumevanju demence in pravočasnemu iskanju pomoči.
V Zavodu Aloja izvajamo javno verificiran socialnovarstveni program »Svetovanje in podpora pri demenci – DeCo«, ki ga financira Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve ter sofinancirajo občine podravske statistične regije, v katerih program izvajamo. Program je namenjen osebam, ki se soočajo s pojavom demence, in/ali osebam, ki skrbijo za osebe z demenco. Je lahko dostopen in prilagojen konkretnim potrebam uporabnikom ter dopolnjuje storitve v skupnosti na področju demence. S posredovanjem potrebnih informacij uporabnikom pomagamo pri sprejemanju odločitev, povezanih z »življenjem z demenco«, ter jim pomagamo prepoznati in aktivirati obstoječe vire moči, poiskati nove vire podpore in preveriti možnosti njihove dostopnosti za lažje organiziranje vsakodnevnega življenja. V sistem podpore vključujemo tudi druge organizacije, ki delujejo na področju oskrbe starejših in demence. Program temelji na individualnem in skupinskem delu, vključuje elemente samopomoči ter povezovanje z lokalno skupnostjo.
V okviru našega delovanja se mednarodnim prizadevanjem za ozaveščanje in destigmatizacijo demence pridružujemo skozi vse leto. Z različnimi aktivnostmi v lokalnem okolju si prizadevamo prispevati k večji ozaveščenosti družbe ter predvsem k razumevanju, da je iskanje strokovne pomoči prvi in najpomembnejši korak. Postavitev diagnoze ni zaključna točka, temveč začetek pravočasne podpore, načrtovanja obravnave in kakovostnejšega življenja.
Demenca prinaša številne izzive – tako za osebo z diagnozo kot za njene bližnje. Za strokovno podporo pri iskanju rešitev in organizaciji pomoči nas lahko kontaktirate na tel. : 031 026 858 ali preko el. pošte:
Veronika Gorišek, mag. soc. geront.
Dodaj komentar