V prostorih Knjižnice Lenart se je včeraj, 4. aprila, odvilo zanimivo predavanje o bobru, ki ga je organizirala skupina LiVE reke Pesnice, skupaj z inštitutom Lutra in Knjižnico Lenart. Zbrane je najprej pozdravil Robert Šiško iz LiVE reke Pesnice, ki si prizadeva za ohranjanje narave na območju Slovenskih goric. Udeleženci so si lahko ogledati bobra v naravni velikosti in se ga dotaknili, prikazano je bila tudi okostje, na voljo je bila še bobrovina, ki so jo zbrani tudi povohali preko stekleničke. Bobri so prisotni tudi ob Pesnici, o čemer smo v preteklosti že poročali.

Osrednji del predavanja je pripadel Martini Vida, eni največjih poznavalk bobrov v Sloveniji, ki je leta 2022 uspešno zagovarjala magistrsko delo Razširjenost evropskega bobra (Castor fiber) v severovzhodni Sloveniji v povezavi z habitatnimi in antropogenimi dejavniki. V svojem predavanju je osvetlila različne vidike življenja in pomena bobrov v našem okolju ter predstavila mite in predsodke o življenju bobrov v naših krajih.

Bobri so bili predstavljeni v povsem drugačni luči, saj je bila izpostavljena njihova pomembnost tako za naravo kot za človeka. Razblinjeni so bili različni miti in neresnice, ki krožijo o tem izjemnem bitju. Ta žival je namreč zaščitena vrsta, ki je zavarovana tako z evropsko kot tudi s slovensko zakonodajo. Ena izmed zanimivosti, ki so bile izpostavljene, je bila dejstvo, da je bober največji glodavec v Evropi, hkrati izjemno okreten v vodi, veliko manj pa izven nje. Kljub svoji velikosti je rastlinojed in drevesa obgloda zgolj zaradi potrebe po hrani, ko mu primanjkuje zelenih delov rastlin. V svojem arhitekturnem in gradbenem ustvarjanju so pravi mojstri - gradijo jezove, s čimer si zagotavljajo varnost in dovolj vode za svoje potrebe, obenem pa le-ti delujejo kot čistilne naprave. Pomembno vlogo igrajo tudi pri uravnavanju vodnih tokov - s svojimi kanali in jezovi upočasnjujejo tok vode ter na tak način posledično preprečujejo suše in poplave. Poleg tega se s tem ustvarjajo mokrišča, ki so ključna za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Največji bobrov jez se nahaja v Kanadi in je celo viden iz vesolja.

Martina Vida o vlogi bobra v okolju - ob suši in poplavah - ter o skrbeh, da se bo bober preveč razširil:

Ekonomski vidik prispevka bobrov je prav tako izjemno pomemben, saj njihovi jezovi zadržujejo ogromne količine vode in preprečujejo škodo, ocenjeno v Ameriki v milijardah dolarjev letno. Martina Vida je pojasnila, da ocene za Slovenijo še ni, jo pa ustrezne institucije že pripravljajo in naj bi bila tekom leta že znana. Podrta drevesa ob obrežjih rek, ki jih bobri obglodajo, ker ne najdejo več druge hrane, so napram vsem ostalim dobrim koristim, ki jih imajo bobri, minimalna škoda. Kljub temu pa se okoljevarstveniki soočajo s težavami in izzivi, ki so načeloma z zakonodajo dobro urejeni, a v teoriji živijo drugače. Številni primeri neupoštevanja zakonodaje in neustrezne kmetijske politike ter pomanjkanje nadzora kažejo na nujnost aktivnega pristopa k ohranjanju teh izjemnih živali. Veliko je sicer kritik delovanja okoljevarstvenikov, a njihov namen je opozarjati, da potekajo čiščenja strug (temu smo priča tudi v Slovenskih goricah npr. na reki Pesnici), ki so popolnoma neprimerna, saj uničujejo biodiverziteto našega okolja, našim rekam pa dajejo še večjo moč, kar bodo ponovno pokazale ob malce večjih neurjih. Na koncu predavanja je stekla tudi diskusija, v katero se se vključili udeleženci in podali svoja videnja in mnenja, in kot je dejal eden izmed udeležencev: »Dejstvo je, da gre pri urejanju okolja za hinavščino kmetijske in evropske politike.«

Predavanje je postreglo z bogatim vpogledom v svet bobrov, ki nas navdaja z občudovanjem in obenem opominja na našo odgovornost do narave in njenih prebivalcev.