Lenart, središče osrednjih Slovenskih goric, prihodnje leto obeležuje 830 let od prve pisne omembe. Z zdravniško tradicijo se lahko pohvali že od sredine 19. stoletja. Po drugi svetovni vojni je v Lenartu delovala sektorska ambulanta, kasneje kot del mariborskega zdravstvenega doma. Od leta 1993 je Zdravstveni dom Lenart samostojni zavod, njegova ustanoviteljica pa je bila takratna Občina Lenart, po razdružitvi Občine Lenart sta k soustanoviteljstvu pristopili Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah in Občina Sveta Trojica. Ostale občine: Sveta Ana, Benedikt in Cerkvenjak niso pristopile k soustanoviteljstvu.

Prve koncesije in programska razdrobljenost

Prve koncesije na območju Upravne enote Lenart (UE Lenart) so bile podeljene leta 1994 in do danes so podelili dve za zobozdravstvo, 3,2 programa za pediatrijo, šest koncesij za družinsko medicino in dve za patronažo. Koncesije za družinsko medicino so podelile občine Cerkvenjak, Sveta Ana, Sveta Trojica in Benedikt ter Lenart. Štirje zdravniki koncesionarji družinske medicine delajo izven Lenarta. Po podelitvi omenjenih koncesij je v Zdravstvenem domu Lenart ostalo 2,45 programa družinske medicine.
Stavba ZD Lenart se je gradila počasi, prvi trakt je bil predan v uporabo leta 1976. Dokumentacijo za prizidek je financirala Občina Lenart, gradnjo do četrte faze Občina Lenart s sredstvi države, sredstva za dokončanje prizidka in opremo pa je zagotovil ZD Lenart. Otvoritev popolnoma opremljenega prizidka je bila v sklopu občinskega praznika novembra 2001. 

Nadzidave in nenehne prostorske nadgradnje

V letu 2003 je Zdravstveni dom Lenart izvedel nadzidavo zahodnega trakta tako, da je izvajalec postopoma dvigoval ostrešje s kritino ter ga tako nadzidal. Ta nadzidava je bila dana v uporabo aprila 2004.
Lekarne Maribor so odkupile sedanje prostore v vzhodnem traktu od lastnice prostorov Občine Lenart, v katerih se sedaj izvajajo njihove storitve. Prav tako je podjetje Ibitah d.o.o (fizioterapija) odkupilo od Občine Lenart prostore za izvajanje dejavnosti fizioterapije. S temi sredstvi je Občina Lenart nadgradila vzhodni trakt k Zdravstvenem domu Lenart.

Evropska sredstva in širitev programov (2018–2024)

Zdravstveni dom Lenart se je javil na razpis Ministrstva za zdravje RS – evropska sredstva za izvajanje novih preventivnih programov centra za krepitev zdravja leta 2018. Na razpisu je bil zdravstveni dom uspešen in je tako lahko pridobil, v letih 2018 in 2019, sredstva za zaposlitev novih sodelavcev in opreme.
Ob uspešni prijavi 1. sklopa javnega zdravstvenega zavoda je možnost prijave dobila tudi občina ustanoviteljica. S to pridobitvijo je Občina Lenart pridobila od države evropska sredstva v višini 200.000 evrov. Občina Lenart je izvedla gradnjo nadzidave srednjega trakta. Prostore so pridobili Center za krepitev zdravja in sodobni dispanzer za žene. Vrednost investicije nadzidave in pohištva CKZ (brez okolice) je znašala 522 tisoč evrov. Otvoritev je bila leta 2019 v okviru občinskega praznika.
V letu 2022 se je Občina Lenart prijavila na razpis Ministrstva za zdravje za gradnjo nadzidave prizidka. Nadzidavo je s pomočjo državnih sredstev v celoti financirala Občina Lenart. Nadzidava prizidka je bila končana 2024. V skladu s projektno dokumentacijo je tudi del opreme (pohištvo) financirala Občina Lenart, delno pa je manjkajočo in medicinsko opremo financiral Zdravstveni dom Lenart.

Zataknilo se je pri soustanoviteljstvu

Kljub vsem nadgradnjam pa se zatika pri soustanoviteljstvu in pri pridobivanju potrebnih programov. Kot pravi lenarški župan mag. Janez Kramberger, nič ni narobe, če imajo štiri zunanje občine urejeno ambulanto družinske medicine, vendar ZD Lenart ni samo družinska medicina.
Župan Občine Lenart pravi, da so po Zakonu o lokalni samoupravi lokalne skupnosti dolžne organizirati primarno zdravstvo v materialnem smislu in da bi se tudi koncesionarji, ki delajo v zunanjih občinah bi se morali vključevati v izvajanje urgentne službe in dodaja: 

» Včasih imam občutek, da si posamezni kolegi župani mislijo, če so v občini pridobili ambulanto družinske medicine, so s tem zdravstvo rešili, kar je daleč od realnosti,« pravi lenarški župan.

Nesprejet odlok in politične blokade

Pred desetletjem je bil pripravljen novi odlok o ustanovitvi ZD Lenart, ki je predvideval, da bi bile vse občine soustanoviteljice, vendar ni bil sprejet, ker ga je zavrnila Občina Cerkvenjak. Lani se je vseh šest županov dogovorilo in uskladilo predlog odloka, ki ga je pripravil Milan Železnik iz Evropskega pravnega centra, da vse občine na območju UE Lenart postanejo soustanoviteljice ZD Lenart. Tako bi soustanoviteljice postale še občine Sveta Ana, Benedikt in Cerkvenjak. Novi odlok o soustaniteljstvu ZD Lenart predvideva, da bi se premoženje in obveznosti delile po številu prebivalcev. Vse je bilo dogovorjeno, ko je bil predlog odloka poslan občinam in so ga obravnavali nekateri občinski sveti, pa je realnost čisto drugačna. Do sedaj so odlok sprejele občine Lenart, Cerkvenjak, Sveta Ana in Sveti Jurij v Slov. goricah. Politične pripravljenosti za podporu odloku pa ni bilo v občini Benedikt in Sveta Trojica.

»Ne razumem župana Svete Trojice, ki kot soustanovitelj ZD Lenart sploh ne pride blizu. Sedaj se že dvakrat ni udeležil vsebinskih pogovorov z vodstvom ZD Lenart. Menim, da bi ga problematika morala zanimati tudi kot državnega svetnika. Vseh ostalih pet županov dobro sodeluje in išče rešitve, trojiški župan Klobasa pa ignorira vse naše dogovore in s tem povzroča nepopravljivo škodo slovenskogoriškemu zdravstvu,« meni župan mag. Janez Kramberger.

Zadeve je možno urediti samo z enotnim pristopom

»Menim, da bi se župani morali dogovoriti in enotno pristopimo k reševanju problema. Nobena zunanja občina nima pogodbo o izvajanju urgentne službe, kar pomeni, da tudi nič ne sofinancira, kljub temu, da urgentno službo koristijo vsi prebivalci iz Upravne enote Lenart. Mislim, da je prišel čas, da se o zadevi resno pogovorimo brez lastnih računic in fige v žepu. Župani se moramo dogovoriti za nek osnovni paket, kaj vse potrebujemo in kako lahko za naše ljudi naredimo nekaj več. Morali bomo narediti korak naprej, saj tudi v zakonu piše, da mora biti občina soustanoviteljica javnega zdravstvenega zavoda, ki deluje na njenem območju. V kolikor ni pa mora imeti sklenjeno pogodbo z javnim zdravstvenim zavodom. Na našem območju pa nekatere občine nimajo ne enega in ne drugega,« meni lenarški župan.

Kot je povedala direktorica ZD Lenart Klavdija Dvoršak potrebujejo tudi novo urgentno vozilo, pravtako imajo prostorske težave za urgentno službo, saj potrebujejo večje prostore z dvema preglednima mizama, tri prostore za reševalce in prostor za urgentnega zdravnika. Lastnih sredstev nimajo, Občina Lenart pa tudi ne želi v celoti prevzeti finančnega bremena, saj urgenco uporabljajo občani iz vseh šestih občin.

Na ministstvu čaka dobrih 900.000 evrov za ZD Lenart

Prostorsko ureditev urgence bi bilo možno financirati iz sredstev, ki so na računu zdravstvenega ministrstva v višini dobrih 900.000 evrov, ki jih občine Benedikt, Cerkvenjak in Sveta Ana lahko koristijo šele takrat, ko bodo imele status soustanoviteljic ZD Lenart. Župan Občine Sveta Ana Martin Breznik in župan Občine Benedikt mag. Milan Repič sta na zadnjem srečanju z državnim sekretarjem Denisom Kordežem predlagala, da se omogoči koriščenje sredstev iz Razpisa za sofinanciranje investicij na primarni ravni zdravstvene dejavnosti tudi s pogodbo ali kako drugače in ne zgolj pod pogojem soustanoviteljstva. Državni sekretar Denis Kordež je povzel pogoje razpisa in poudaril, da sredstva občine lahko koristijo izključno za vlaganja v javni zdravstveni zavod pod pogojem, da so soustanoviteljice zavoda. Dodal je, da je interes države, da je vsaka občina v Sloveniji soustanoviteljica nekega javnega zdravstvenega zavoda.

»Z Občino Sveti Jurij v Slovenskih goricah smo se dogovorili, da bomo sredstva, ki čakajo na ministrstvu in jih občina kot soustanoviteljica zavoda lahko koristi, porabili za sofinanciranje nakupa reševalnega vozila,« pravi mag. Janez Kramberger.

Brez zdravnika je še vedno 1.600 ljudi

Direktorica ZD Lenart Klavdija Dvoršak nam je tudi povedala, da je trenutno brez družinskega zdravnika okrog 1.600 pacientov. Z januarjem bo začel delati novi zdravnik družinske medicine, v mesecu marcu pa bo začela paciente sprejemati tudi specializantka družinske medicine. Tako da navedbe o tem, da ni zdravnikov ne držijo, dejstvo pa je, da je po podeljenih koncesijah v ZD Lenart ostalo samo 2,45 programa družinske medicine, kar pomeni, da tudi zaposlitve niso mogoče, kot bi si želeli. Kot pravi direktorica Dvoršakova, pa bi v ZD Lenart ob programih družinske medicine potrebovali še programe fizioterapije, klinične psihologije, mladinskega zobozdravstva in ginekologije, to pa je v pristojnosti države.

ZD Lenart je veliko več kot družinska medicina

»Zdravstveni dom Lenart niso samo ambulante družinske medicine, kot se večkrat poudarja. Izvajamo še storitve mladinskega in odraslega zobozdravstva, zobotehnike, zobne in čeljustne ortopedije, dispanzerja za ženske, UZ abdomna in sečil, pljučnega dispanzerja, rentgena, laboratorija, medicine dela prometa in športa, Centra za krepitev zdravja, neprekinjenega zdravstvenega varstva, sanitetne in nenujne prevoze, klinično psihologija za otroke in odrasle, patronažno službo, ambulanto v Domu sv. Lenarta in dodatno ambulanto družinske medicine,« pravi direktorica Klavdija Dvoršak.
Direktorica tudi zavrača očitke o slabem poslovanju zavoda in pravi, da so v letošnjem letu veliko naredili od uvedbe e-kartoteke, prepleskali nekatere prostore, opremili čakalnice s klopmi, nabavili rezervni stol za odvzem krvi, opremili novi del z manjkajočo opremo, pridobili izvajanje nuhalne svetline, pridobili 0,3 programa kliničnega psihologa za odrasle, odprli ambulanto družiunske medicine, pridobili pomoč dveh zdravnikov družinske medicine, priidobili nove zdravnike za upravljanje urgentne službe, za del zdravstvega doma, ki še ni bil urejen s požarnim sistemom uvedli le tega. Ponovno smo pridobili certifikat ISO 9001:2015. Vsega skupaj smo investirali okrog 250.000 evrov.«

Veliko želja, a omejene možnosti

Direktorica Klavdija Dvoršak tudi pravi, da bi želeli širiti laboratorij, programe družinske medicine, zobozdravstvene ambulante, nov urgentni blok in zobne ambulante. Dodaja:

»Želja in potreb imamo veliko, vse pa je odvisno od finančnih sredstev.«

Torej nadaljna usoda ZD Lenart je v rokah politike. Kaj bo nam ta prinesla v naslednjih mesecih, je težko napovedati, dejstvo pa je, da se vedno glasneje govori o državni centralizaciji posameznih zdravstvenih služb - od reševalne do urgentne službe.