Minuli četrtek, 22. februarja, se je na seji zbral svet Podravske regije, ki ga sestavlja 41 županov občin Podravja. Govora je bilo o črpanju sredstev iz dogovora za razvoj regij, predlaganih spremembah Zakona o skladnem regionalnem razvoju in o dostopnosti zdravstvenih storitev. Predlaganih sedem sklepov so sprejeli soglasno oziroma z veliko večino.

Predsednik Sveta Podravske regije, sicer župan Občine Ormož, Danijel Vrbnjak je o minuli seji povedal takole:

Martin Breznik, župan Občine Sv. Ana in predsednik Območnega razvojnega partnerstva Slovenskih goric, pa je o sprejetih sklepih med drugim dejal:

Dogovor za razvoj regije Podravje

»Najpomembnejši so sklepi glede sredstev iz Dogovora za razvoj regij. Sklenili smo, da se sredstva razdelijo po določenih kvotah oziroma kriterijih, in sicer tako, da imajo vse občine možnost dostopa do sredstev.
Ob tem smo se dogovorili, da morajo pristojna ministrstva najkasneje do konca marca pripraviti vsebine oziroma kriterije za prijavo na razpise, ki bodo podlaga za črpanje teh sredstev.

Dodobra smo namreč že zakorakali v leto 2024, pa niso znana ne merila in ne pogoji – če postavimo v kontekst perspektive 2021-27, smo torej recimo na polovici obdobja, pa še nismo niti začeli s postopki črpanja teh sredstev,« prvi sklop sklepov strne Martin Breznik.

Na temo Dogovora za razvoj regij so sicer sprejeli naslednje sklepe:

• 1. sklep:

Sredstva iz Dogovora za razvoj regije Podravja za obdobje 2021-2027 se delijo v skladu z načeli skladnega regionalnega razvoja. Svet Podravske regije odloči, da se kvote delijo na občine, z upoštevanjem naslednjih meril: število prebivalcev, površina občine, koeficient razvitosti občin. Sredstva se občinam po sistemu kvot dodelijo največ do 31.12.2025. Po preteku tega roka se na Svetu regije preveri ali posamezna občina izpolnjuje pogoje za pridobitev sredstev iz svoje kvote. Glavni pogoj je pripravljen projekt za črpanje dodeljenih sredstev (izdelana vsa potrebna dokumentacija in pridobljena vsa upravna dovoljenja ter zaključena finančna konstrukcija projekta).

Občine morajo najkasneje do 31. 12. 2025, od znanih pogojev za črpanje sredstev na vseh ciljih, predložiti na RRA/ORA zahtevano dokumentacijo projekta skladno s pogoji razpisa in zagotoviti zaprto finančno konstrukcijo projekta.

V kolikor občine tega pogoja do 31. 12. 2025 ne izpolnijo, o sredstvih odloča Svet regije Podravja, ki odloča o prerazporeditvi sredstev po posameznih prednostnih naložbah in ne v okviru posameznih ORP-jev. Le-ta lahko rezervacijo sredstev na osnovi utemeljenih razlogov občini podaljša največ za 3 mesece. Prerazporejena sredstva se lahko namenijo tudi za dodatno sofinanciranje že odobrenih projektov, ki zaradi kvot niso dosegle maksimalnega sofinanciranja.

• 2. sklep:

Sklep o razporeditvi sredstev na posamezni prednostni naložbi se lahko sprejme šele takrat, ko na posamezni prednostni naložbi sredstva ostajajo in ni bilo podanih dovolj vlog za koriščenje vseh sredstev, ki so na razpolago na posamezni prednostni naložbi.

• 3. sklep:

Mestne občine, ki so vključene v finančni mehanizem CTN, se z isto vsebino ne morejo prijaviti na javna povabila za Dogovor za razvoj regij.

• 4. sklep:

Vsebine sprejetih sklepov (od 1 do 3) se vključijo v Dogovor za razvoj regij in so zavezujoča za resorna ministrstva, tudi pri pripravi povabil za vključitev projektov v Dogovor za razvoj regij.

Stališče Sveta regije Podravje na spremembe ZSRR-2

Kot omenjeno, so na minuli seji izpostavili tudi probleme na področju skladnega regionalnega razvoja. Pripravlja se namreč sprememba zakona – potekalo je že nekaj javnih obravnav, besedilo zakonodaje še ni znano.

»Predvsem mi v Slovenskih goricah smo to temo izpostavili kot pomembnejšo. Če kdo zakon o skladnem regionalnem razvoju potrebuje, ga potrebujemo mi, ki smo na repu razvoja.

Skrbi nas skrbi dejstvo, da se zakonodaja, ki bi naj koristila nam, pripravlja brez naše vednosti oziroma sodelovanja. Pričakujemo, da bodo te spremembe šle nam v korist in ne v škodo. Pričakujemo tudi, da nas bodo s tem gradivom seznanili na eni od prihodnjih sej.

Prav tako je iz besedila sprememb, ki se najavljajo v zakonodaji, razvidno, da bi se naj zmanjšal pomen območnih razvojnih partnerstev in pa občin pri odločitvah o skladnem reigonalnem razvoju. Podali smo nestrinjanje. Prav je, da sodelujemo - ker delujemo na lokalnih ravneh in imamo največ podatkov o tem, kakšne so potrebe na posameznih območjih. Nobenih argumentov ni, da se nas izključuje iz procesa razvoja,« pa Breznik pokomentira sklepa, vezana na spremembe Zakona o skladnem regionalnem razvoju.

• 5. sklep:

Svet regije Podravje skupaj z RRA Podravje – Maribor in mrežnimi razvojnimi agencijami aktivno pristopi k podaji skupnega stališča članov Sveta regije Podravje na predlagane spremembe Zakona o skladnem regionalnem razvoju, in sicer:
Svet regije Podravje predlaga, da se Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (ZSRR-2) ne spreminja v škodo občin/lokalnih skupnosti in mrežnih razvojnih agencij.

• 6. sklep:

Regionalna razvojna agencija Podravje – Maribor ima obveznost ažurno obveščati vse člane Sveta regije Podravje in mrežne razvojne agencije o vseh aktivnostih in informacijah o spremembah Zakona o skladnem regionalnem razvoju - 2 in Dogovora za razvoj regij.

Dostopnost zdravstvenih storitev v regiji Podravje

Zbrani so na minuli seji obravnavali tudi perečo tematiko dostopnosti oziroma najavljenih sprememb na področju urgence. Svet regije je sprejel jasen sklep, da sprememe ne smejo vplivat na zmanjšanje kvalitete standarda oskrbe in nujne pomoči za občane 41 vključenih občin.

• 7. sklep:

Občine Podravja nasprotujejo vzpostavitvi satelitskih urgentnih centrov, ki so bili določeni z Uredbo o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje, in obsegu sredstev za leto 2024 (uradni list št. 24/24) na način, da se poslabšuje zdravstveni standard oskrbe in dostopnosti občanov do zdravstvenih storitev ter da se poveča število satelitskih urgentnih centrov na območju Podravja.
Spremembe ne smejo vplivati na zmanjšanje standarda oskrbe in strokovne podpore oz. se morajo ohraniti vsaj na isti ravni kot do sedaj.

»Zanimivo je namreč, da satelitski urgenti centri niso predvideni v vzhodni regiji razen v velikih mestih. Zato nas skrbi, kaj se bo zgodilo s standardom dostopnosti nujnega zdravstevenga varstva.

Zaskrbljujoči sta tudi dejstvi, da člani sveta regije – vseh 41 županov in županj - razen iz medijev nis(m)o bili obveščeni o načrtih za spremembe in da vse spremembe, ki se na tem področju pripravljajo, niti še niso znane,« še doda Breznik.