Na pobudo Ministrstva za naravne vire in prostor je v prostorih Centra Slovenskih goric v torek, 20. februarja, potekal sestanek z župani in drugimi predstavniki občin porečja reke Pesnice, kamor sodijo občine Kungota, Pesnica, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Lenart, Benedikt, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Cerkvenjak, Trnovska vas, Destrnik, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Juršinci, Dornava, Gorišnica in Cirkulane.

Uvodoma je državna sekretarka dr. Lidija Kegljevič Zagorc predstavila prioritete ministrstva na vodotokih, poudarila pa je tudi sodelovanje z občinami, ki bodo aktivno vključene v pripravo programa dela Direkcije Republike Slovenije (RS) za vode. Sestanka sta se udeležila še Mateja Klaneček, vodja sektorja območja Drave na Direkciji RS za vode, in mag. Blaž Mozetič iz Sektorja za investicije.
Predstavniki Direkcije RS za vode so predstavili poročilo o vzdrževanju voda in izvedenih ukrepih ter vzdrževalnih delih v letu 2023 in načrtih za leti 2024/25.

»Predstavili so nam ukrepe za sistemsko urejanje vodotokov in reševanje poplavne ogroženosti, česar smo zelo veseli. Mnogi vodotoki v Slovenskih goricah so zanemarjeni, zaraščeni ali na drugi strani preveč oziroma neustrezno očiščeni.

Odličen korak v pravo smer je tudi načrt države, da bo izdelala hidrološko-hidravlične študije, ki jih bodo lahko uporabile občine za spreminjaje prostorskih načrtov. To je še posebej pomembno sedaj, ko smo tekom lanskoletnih ujm in poplav videli, kako odvisni smo v bistvu od teh vodnih teles. V občini Lenart smo namreč v procesu spreminjanja prostorskega načrta na dotično študijo čakali več kot štiri leta, zato je pomoč države na tem področju več kot dobrodošla,« pove župan Občine Lenart mag. Janez Kramberger.

Prisotni župani so predstavnike Direkcije RS za vodo opozorili na količino mulja v akumulacijskih jezerih, še pove Kramberger:

»Zaradi mulja, ki se je nabral v nekaterih akumulacijskih jezerih, takšna jezera več ne opravljajo svoje funkcije. Sploh v poletnih mesecih, ko je vode manj in se ta zelo segreva, to za vodni živež predstavlja velik problem. Vemo, kako množični pogini rib se dogajajo na primer v Perniškem jezeru.«

Predstavniki Direkcije RS za vode so v odgovoru pojasnili, da prisotnost mulja v akumulacijah trenutno še ne zmanjšuje količine vode, ki jo lahko zadržijo, kar pomeni, da primarno ustrezno služijo svojemu namenu. So se pa poslabšali pogoji za sekundarno rabo, npr. ribogojstvo, kar pa ni v pristojnosti Direkcije RS za vode. V zvezi z ugotavljanjem prisotnosti mulja v akumulacijah se bo pristopilo k izvajanju meritev vodnega dna - batimetrije, s katerimi se bo ugotovila natančna količina mulja v akumulacijah. V kolikor bo prišlo do odvzema mulja iz akumulacij, bo potrebno izvesti tudi analizo mulja in na podlagi rezultatov analize pristopiti k ustreznemu ravnanju z muljem.