Letos mineva okroglih sto let od drugega Maistrovega počitnikovanja pri notarju Štupici na Zavrhu – Završani so prvi v Sloveniji začeli negovati javni spomin na Maistra

Občina Lenart in Turistično društvo Rudolf Maister Vojanov iz Zavrha sta pripravila že 39. Maistrove spominske prireditve. Kot je to že v navadi, se je slovesnost pričala s polaganjem venca h kipu generala Maistra pred Štupičevo vilo na Zavrhu. Venec so ob častni straži Slovenske vojske (SV) položili poveljnik 72. brigade SV polkovnik Gregor Hafner, lenarški župan mag. Janez Kramberger in častni predsednik Domovinskega društva generala Rudolfa Maistra iz Maribora prof. Aleš Arih.

Program se je nadaljeval v domu kulture, kjer sta goste in obiskovalce nagovorila in pozdravila predsednica Turističnega društva Rudolf Maister Vojanov iz Zavrha Barbara Kremenšak in lenarški župan mag. Janez Kramberger. Slednji se je zahvalil vsem domačinom Zavrha, ki so že leta 1961 kot prvi v Sloveniji začeli z javnim negovanjem spomina na generala Maistra in borce za severno mejo. Pred 39. leti pa je to spominjanje še v nekdanji skupni državi postalo velika manifestacija slovenskega domoljubja in narodnega ponosa, česar ne smemo pozabiti.

HENRIKA – RIKA SINIČ, TAJNICA GENERALA MAISTRA

Henrika – Rika Sinič, roj. Golob, se je rodila 22. oktobra 1897 v Ljubljani, umrla pa 16. oktobra 1993 v Mariboru. Otroštvo je preživljala v Slovenj Gradcu, v Kranju in v Ljubljani. V Mariboru, kjer je bila dolga leta zaposlena kot odlična strojepiska na sodišču, je uspešno končala šolanje na trgovski akademiji. V mestu ob Dravi se je vključila v Sokolsko društvo in bila na znamenitem sokolskem zletu junija 1914 v Rušah. Sodelovala je z Narodnim svetom za Štajersko in bila leta 1918 na predlog dr. Karla Verstovška in dr. Franja Rosine imenovana za tajnico generala Rudolfa Maistra. Njena vloga je bila dolga leta prezrta in šele v samostojni Sloveniji je doživela zasluženo priznanje za opravljeno delo v prelomnem času 1918/1919 v bojih za narodno osvoboditev Štajerske in za slovenski Maribor.

Osrednji del letošnjega dogajanja na Zavrhu, kamor je general Maister pred sto leti drugič prišel na počitnice k notarju Franu Štupici, pa je bila zanimiva predstavitev tajnice generala Maistra v Narodnem svetu za Štajersko Henriko – Riko Sinič in na zadnjega Maistrovega borca iz Maribora Friderika Kralja. Spomine nanju sta obujali vnukinja Dunja Samec in hčerka Mira Kralj. Z njima se je sproščeno pogovarjal prof. Aleš Arih. Siničeva kot generalova tajnica in Friderik Kralj kot Maistrov borec sta bila vse življenje neizmerno naklonjena in hvaležna generalu Maistru in Narodnemu svetu za Štajersko za pogumna dejanja v letih 1918 – 1919. Domoljubne vrednote sta prenesla tudi na svoje potomce in tako sta tudi Dunja Samec in Mira Kralj ponosno povedali, da jima še vedno zaigrali srce, ko je govora o Maistru in njegovih borcih.

FRIDERIK KRALJ, ZADNJI MAISTROV BOREC IZ MARIBORA

Friderik Kralj, zadnji Maistrov borec za severno mejo iz Maribora, se je rodil 22. julija 1900 v viničarski družini na Radenskem Vrhu pri Kapeli. Umrl je 29.deembra 1999 v Mariboru. Novembra 1918 se je pridružil Maistrovim borcem v Mariboru in postal vojak v 11. četi Mariborskega pehotnega polka. Najprej se je boril pri Radencih, nato pa v sestavi Labotskega odreda na Koroškem, kjer je bil večkrat ranjen. Zaradi izjemnega rokopisa in velike natančnosti je postal četni pisar. Njegov poveljnik je bil poročnik Vladimir Vauhnik, ki ga je prepričal, da je postal poklicni vojak. Leta 1920 je odšel v podčastniško šolo v Zagreb in postal sodelavec kartografskega oddelka Vojno – geografskega inštituta vojske Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Beogradu. Leta 1938 je prišel v Maribor, kjer je postal pomočnik blagajnika v štabu polka. V vojaški službi je ostal do leta 1941. Leta 1943 se je pridružil NOB in bil borec Ljubljanske brigade. Zanimivo je, da Friderik Kralj v nekdanji SFRJ ni imel priznanega statusa Maistrovega borca in to zaradi tega, ker je zamudil prijavni rok za ureditev tega statusa. Po zaslugi zgodovinarja prof. Alojza (Lojzeta) Peniča, odličnega poznavalca bojev za severno mejo in slovenski Maribor, mu je bil ta status končno priznan leta 1991 v samostojni Sloveniji. Z Maistrovimi borci je rad prihajal na Zavrh in se poklonil spominu generala Maistra.

V kulturnem programu so nastopili Kristjan Brus, Andrej Polič in Dušan Slaček, učitelji Podružnične šole Konservatorija za glasbo in balet Maribor iz Lenarta, Vanja Fekonja, Anže Lavrenčič, učenca Podružnične šole Konservatorija za glasbo in balet Maribor iz Lenarta, učenci OŠ Voličina in učenci OŠ Lenart. Program je vodila Darinka Čobec.