Pasji frizbi je dinamičen šport, ki združuje psa in lastnika v aktivni igri ter krepi medsebojno povezanost. Gre za disciplino, kjer pes lovi in prinaša frizbi, pri čemer ločimo dve glavni disciplini: distance in freestyle. Pri disciplini distance se točke zbirajo glede na uspešno ulovljene frizbije na dolge razdalje, medtem ko pri freestyleu lastnik in pes izvajata različne trike ob glasbeni spremljavi. Kot poudarja Kjara Kocbek, sodnica in inštruktorica pasjega frizbija, ki aktivno tekmuje z avstralskim ovčarjem Orijem po različnih evropskih tekmah, je pri frizbiju vedno ključnega pomena varnost psa. Mete je potrebno prilagoditi fizičnim zmožnostim psa, ter ga naučiti varno pristajanje po skoku.

Pasji frizbi je šport, ki povezuje lastnike in njihove štirinožne prijatelje, spodbuja gibanje in ustvarja priložnosti za druženje.

Vsak pes lahko uživa v igri s frizbijem, ne glede na pasmo. Foto: Klarisa Colja

Začetki igre s frizbijem

Igro lahko začnemo že pri mladičkih, pri čemer je cilj predvsem zabava, igra, komunikacija z lastnikom ter zavedanje telesa. Kot pojasnjuje Kjara Kocbek, je pri mladičkih ključnega pomena postopno uvajanje, brez pretiranih zahtev ali nevarnih skokov. Resnejši treningi se začnejo okoli prvega leta starosti, zahtevnejše freestyle elemente pa je priporočljivo uvajati šele po 18 mesecih, ko je skelet psa popolnoma razvit.

Pasji frizbi je lahko primeren za skoraj vsakega psa in vodnika

Največ veselja pri tej aktivnosti pogosto kažejo psi, ki imajo željo po prinašanju in željo po sodelovanju z lastnikom. Pogosto gre za delovne pasme z močnim plenskim nagonom, ki uživajo v lovljenju in prinašanju ter imajo lažjo, agilno konstrukcijo telesa. Čeprav lahko v igri s frizbijem uživa skoraj vsak pes, so psi s takšnimi lastnostmi običajno bolj primerni za tekmovanja.

Kjara in Ori na freestyle tekmovanju na Poljskem. Foto: Iza Łysoń 

Varnost pri treningu pasjega frizbija

Pri treningu pasjega frizbija je varnost psa vedno na prvem mestu. Poskrbeti moramo, da psa pred vadbo primerno ogrejemo, po vadbi pa raztegnemo in ohladimo mišice. Predvsem pomembno je, da pes po skoku pristaja na vse štiri tace, da se izognemo poškodbam. Frizbija psu ne puščamo na voljo ves čas, saj ga lahko začne žvečiti ali poškoduje disk. Pri igri vedno uporabljamo posebej za pse izdelane diske, nikoli frizbijev, namenjenih ljudem. Pred metanjem je pomembno tudi, da preverimo teren – idealen je odprt travnik brez lukenj in drugih ovir, mete pa vedno prilagodimo tako, da so za psa varni.

Kot pravi moto vseh ljubiteljev pasjega frizbija: »Naj bo zabavno, naj bo varno!«

Pri frizbiju šteje timsko delo – pes in vodnik sta ena ekipa. Foto: Kjara Kocbek

Tečaji in treningi na KD Maribor

V Sloveniji deluje društvo Leteče tačke, ki organizira tečaje za začetnike in tekmovalce, različna tekmovanja ter seminarje. Tečaji potekajo na KD Maribor, kjer se udeleženci skupaj s svojimi psi spoznajo z osnovami pasjega frizbija. Na tečajih se lastniki naučijo osnovnih metov, psi pa lovljenja in prinašanja frizbija. Velik poudarek je tudi na varni vadbi ter tehnikah, ki pomagajo graditi dobro komunikacijo in sodelovanje med psom in vodnikom. Tečaji potekajo v manjših skupinah, kar omogoča trenerjem, da se posvetijo vsakemu tečajniku posebej. Vadba je zato prilagojena znanju, izkušnjam in tempu posameznega psa, hkrati pa trenerji pomagajo tudi pri reševanju morebitnih izzivov, s katerimi se srečujejo vodniki in njihovi psi.

Ogrevanje pred treningom zmanjšuje tveganje za poškodbe. Foto: Klarisa Colja