Aleša Satlerja je širša javnost spoznala lani novembra, ko je po tragični izgubi sodelavca Robija Erjavca prvič stopil pred kamere kot napovedovalec vremena na televiziji POP TV. Tam je kot meteorolog sicer zaposlen že več kot 10 let, a kljub delu v prestolnici ostaja zvest slovenskogoriškim gričem – odraščal je v okolici Jurovskega Dola, danes pa z družino živi v Šentilju. Izvedeli smo, kako poteka njegov dan, zakaj vremenska napoved ni vedno točna in kako preživlja proste dni.

Spremenljivo vremensko dogajanje ga privlači že od malih nog. »Odraščal sem na deželi, v Gasteraju. Doma smo imeli kmetijo in pri večini opravil smo se morali ravnati po vremenu, tako da sem bil vedno v stiku z napovedmi. Oče je pozimi tudi plužil in vse to je botrovalo temu, da me je začelo zanimati, kaj se dogaja z vremenom. Prav tako sem imel rad matematiko in fiziko, ki sta v meteorologiji zelo prisotni. Vse to se je združilo in že v 3. letniku gimnazije sem bil odločen, da je to tisto, kar si želim študirati.«

Ob tolikšnem zanimanju za vreme smo ga povprašali, ali je kdaj tudi sam imel meteorološko postajo. »V to se nisem spuščal, ker me zaradi študija ni bilo veliko doma, pri tovrstnih meritvah pa moraš biti z opazovanjem dosleden. Občasno sem za hobi opravljal meritve za ekstremne temperature. Blizu doma sem neko zimsko jutro izmeril -26 stopinj Celzija. To je bilo v letih, ko so tako nizke temperature že bile redkejše, najbolj zanimiva pa je bila velika lokalna razlika – 50 metrov višje je bilo »zgolj« -13 stopinj.«

Že od študijskih let se v lokalnem okolju srečuje z vprašanji o napovedi vremena, odkar je pred kamerami, pa ga kdaj ustavijo tudi mimoidoči na ulici ali v trgovini. »Sploh zadnji dve leti, ki sta na začetku poletja bolj deževni, dobivam zelo veliko vprašanj glede košnje. Sosedje in domači včasih tudi čakajo, da kosim jaz, preden se tega opravila lotijo sami – šalijo se v smislu: "Če kosi Satler, potem bo zagotovo lepo vreme."«

Pravi, da je biti meteorolog način življenja, saj tudi, ko ne dela, spremlja vremensko sliko. Vprašanja mimoidočih o vremenu pa ga ne motijo, saj so ljudje največkrat spoštljivi in prijazni.

Kako poteka njegov delovni dan?

Ker si je dom ustvaril v Šentilju, nas je zanimalo, kako premaguje razdaljo do Ljubljane. Pojasnil je, da ima srečo na dveh področjih – če tisti dan ne napoveduje vremena v informativnem programu, lahko dela od doma, ko pa se mora peljati v Ljubljano, je to ob takih urah, da se izogne gneči na cestah. »Zjutraj pogledam vremenske karte – ali so kakšne zanimivosti, ali je prišlo do kakšne spremembe. Potem se, če napovedujem vreme, odpeljem v Ljubljano, kamor prispem okoli 11. ure. Na podlagi več različnih kart sam sestavim napoved in naredim grafiko, ki jo gledalci vidijo na zaslonu ob napovedi vremena. Popoldne sledijo vaja, maska in garderoba, nato pa nekje ob 17. uri napovedi posnamemo.« O selitvi v Ljubljano ne razmišlja – če je to potrebno, tam prespi, sicer pa pravi, da se najbolj domače počuti v Slovenskih goricah.

Zaupal nam je tudi, kako se počuti po nekaj mesecih dela pred kamerami. Čeprav je to delo iz ozadja opazoval že 12 let, začetke opisuje kot precej težke. »Med nastopanjem pred kamero in gledanjem televizije je bistvena razlika, a zdaj sem že veliko bolj sproščen kot v prvih oddajah.«

Kljub polnemu delavniku in tudi delovnim vikendom ima Aleš veliko hobijev. »Včasih sem se ukvarjal z nogometom, igral sem v Jarenini in za člane v Jurovskem Dolu.« Lani je dosegel tudi izjemen mejnik – pretekel je celoten Ljubljanski maraton, dolg 42 km. »Večkrat sem že pretekel polovičnega, lani pa sem se odločil, da se udeležim »tapravega«. Bilo je naporno, treba je bilo narediti kar nekaj treningov. Poleti, v vročinskem valu, sem treniral tudi med 23. in 2. uro zjutraj.« Doda, da ima tudi nekaj sproščujočih hobijev – igra šah, ukvarja se z gobarjenjem in ribolovom. Skupaj s 6-letnim sinom sta tudi člana Ribiške družine Pesnica-Lenart.

Zakaj napovedi vremena niso vedno točne?

Aleša smo prosili še za nekaj pojasnil iz meteorološke stroke. Zakaj na primer vremenske aplikacije včasih kažejo napačno vreme? »Aplikacije velikokrat ustvarjajo pravo zmedo med ljudmi, ker v danem trenutku kažejo drugačno vreme za določen kraj, kot je v resnici. Treba je biti previden – večina jih deluje tako, da trenutno vreme prikazujejo iz vnaprej narejenih napovedi, ker nimajo vremenskih postaj v vsaki vasi, kjer bi sproti odčitavali temperature in vreme. Če želimo dobiti realno sliko o vremenu, je najbolje, da pogledamo več različnih napovedi – če ena zelo odstopa, je najverjetneje napačna.«

Vremenske napovedi se lahko spreminjajo tudi zadnji trenutek. »Vreme je živo in se lahko, sploh pri poletnih nevihtah, spreminja iz minute v minuto, zato ga je treba spremljati in posodabljati sproti. Slovenija je v tem še bolj specifična – ciklon, ki vpliva na vreme pri nas, običajno prihaja od zahoda in traja največ tri dni. Ko napovedujemo vreme za več dni vnaprej, v bistvu napovedujemo nekaj, kar še sploh ni nastalo. Bliže smo dnevu, katerega vreme napovedujemo, točneje ga bomo napovedali. Zato se tudi dogaja, da je na začetku tedna napoved za vikend drugačna kot nekaj dni kasneje.«

Je danes res več neviht kot včasih?

Dandanes so na novičarskih portalih zelo pogosti prispevki in novice o katastrofalnih neurjih, kar nas lahko navdaja z občutkom, da je veliko več uničujočega vremena kot včasih. Pa je res tako? Aleš odgovarja, da je treba biti previden – mnogo portalov pogosto objavlja novice o vremenu, ker so te zelo brane. K občutku, da je neurij več kot včasih, pa največ pripomore sodobna tehnologija – vsak posameznik ima dovolj dober telefon, da lahko z njim posname kakovostno sliko ali video in jo pošlje medijem. Ti lahko to objavijo pogosteje, ker imajo več materiala – včasih so bili edini vir takih posnetkov novinarji sami, ki pa niso mogli biti na več krajih hkrati. Takšen dostop nam lahko da občutek, da je toča vsak drugi dan, prej pa je bila maksimalno enkrat na mesec, a ni tako. Doda, da neurja sicer so malo pogostejša, a govorimo o maksimalno 10 % v primerjavi z zadnjimi 20 leti, kar je za laika neopazno.

V zadnjem času se pojavlja veliko teorij o tem, da so vreme in z njim napovedi umetno ustvarjeni in zrežirani. »Meteorologija je znanost, ki temelji na fiziki in matematiki, ni dovolj samo, da malo pogledaš v nebo in poveš, kaj nas »šprica«. Te teorije zarot so se v zadnjih letih na družabnih omrežjih, sploh s koronavirusom, zelo razširile. A dejstvo je, da se podnebje segreva – večje dokaze, kot jih imamo v zadnjih letih, bi težko imeli. Zadnja obdobja k nam večkrat prinese zrak z jugozahoda, od koder tudi večje količine saharskega peska, prodori hladnega zraka s severovzhoda pa so postali redki.«

Kakšno vreme pa ima sam najraje? »Najraje imam zime, škripanje snega pod nogami, čeprav ga že dolgo nisem doživel v vsej svoji veličini. V mojem otroštvu smo med zimskimi počitnicami večinoma smučali kar po domačih gričih in na to imam res lepe spomine. Zadnjih nekaj let ni snega praktično vso zimo. Bolj mi prija hladno, suho, zimsko vreme, ne maram vročine in vetra, a dejstvo je, da se bomo zaradi segrevanja podnebja vsi skupaj morali navaditi na to.«