Dr. Mitja Krajnc, kmetovalec, podjetnik in raziskovalec

Našega sogovornika, ki je »gor zrasel« na kmetiji, se s poslovno abecedo spoznaval pri svojih starših, nato pa doktoriral iz strojništva in slednjič postal podjetnik, je težko na kratko opisati, razen če mu rečemo kar multipraktik. Podpisan je namreč pod uspešnima podjetjema KGS Krajnc in Žipo Lenart, ki se ukvarjata s celo paleto različnih dejavnosti, a s skupnim imenovalcem – kmetijstvom. Da je včasih kar zahtevno držati vse dejavnosti na vajetih, priznava tudi sam.

Temelje vaše zgodbe je pravzaprav postavil že vaš dedek.

Res je. V Vinički vasi in v širši okolici je imel prvi traktor in žitni kombajn, podjetniško žilico pa je v tistih časih dokazoval s tem, da je strojne storitve opravljal tudi za druge kmete. Ko sta kmetijo prevzela moja starša, mama Jožica in oče Janez, sta jo povečala, kmetovanju in strojnim storitvam dodala še gradbeništvo, nato pa kmetijo leta 2007 preoblikovala v družinsko podjetje KGS Krajnc. Še danes smo specializirani za žetev žit in koruze, proizvajamo izdelke iz slame in krmne mešanice za teleta, ponujamo pa tudi bukova drva iz lastne proizvodnje in izdelujemo sekance iz lesne biomase. Z lesno biomaso oskrbujemo lenarško kurilnico, ki jo tudi upravljamo, z našimi sekanci se prav tako ogrevajo na Ptuju in v nekaj manjših kurilnicah v okolici.

Ekipa KGS Krajnc.

Kako pa je prišlo do povezave z Žipom Lenart?

V KGS Krajnc smo od nekdaj sodelovali s podjetjem; ker gre za sorodne dejavnosti, je bilo logično, da smo priložnost za odkup, ko se je ta leta 2013 ponudila, tudi izkoristili. In tako se je zgodilo, da je oče, ki je v mladosti delal na Agrokombinatu Lenart, del katerega je bil današnji Žipo, postal njegov lastnik in direktor. Zastavili smo si tudi zelo ambiciozen cilj – postati napredno kmetijsko podjetje. Desetletje kasneje lahko potrdim, da uspešno sledimo začrtani poti.

Glavni dejavnosti podjetja sta živinoreja in poljedelstvo.

V Žipu smo osredotočeni na primarno kmetijstvo. Na dveh lokacijah tako redimo 1.400 glav govedi, na domači kmetiji pa še 1.200 prašičev pitancev. Obdelujemo 870 hektarjev njivskih površin, od katerih je približno desetina lastne zemlje, ostalo imamo v zakupu.

Precizne metode kmetovanja

Uvajate nove tehnologije in skrbite za okolje.

Na področju poljedelstva smo v zadnjih letih zelo napredovali. Del površin namenjamo ekološki pridelavi, pred desetletjem pa smo prešli na ohranitveno obdelavo tal brez pluga. Vpeljali smo digitalizacijo ter napredne in precizne metode kmetovanja s strojnimi priključki, ki so vodeni s sistemom GPS. Poleg podrobne analize tal na posameznem delu njive ter digitalnih kart nanašamo semena, gnojila in zaščitna sredstva točno tam, kjer je to potrebno, in v odmerkih, ki so potrebni, s čimer dosegamo ekonomski učinek, obenem pa prispevamo k varovanju in ohranjanju okolja. Ukvarjamo pa se tudi s sušenjem in skladiščenjem žit in koruze, tudi soje in oljne ogrščice. Letno gre »skozi naše roke« 25.000 ton raznih surovin, posebnost našega sušilno-skladiščnega obrata pa je v tem, da za sušenje uporabljamo obnovljive vire energije. Na tem področju veliko sodelujemo z lokalnimi kmetovalci.

Danes v teoriji tako priljubljen izraz krožno gospodarstvo ste pri vas uresničili v praksi.

Še kot fant sem razmišljal, kako bi lahko oplemenitili sekundarne surovine. Rodila se je že omenjena ideja o pakiranju in prodaji predelane slame Lenabox, ki je primerna za steljo za konje, kot krmni dodatek za goveje pitance ali kot zastirka za vrtove. To proizvodnjo smo kasneje nadgradili s proizvodnjo specialnih krmnih mešanic pod lastno blagovno znamko Lenamix, oboje pa uspešno prodajamo širom Evrope. Lotili smo se tudi razvoja specialnih konjskih krmil. Skratka, v duhu krožnega gospodarstva poskušamo uporabiti vse surovine, ki jih imamo na dvorišču. Rad se pošalim, da porabimo vse, le tistega, kar nam veter odpihne, ne.«

Poskusno gojili žuželke

 Ustanovili ste tudi lasten raziskovalni oddelek.

Res je. Ustanovili smo ga zato, ker smo ob delovanju na naštetih področjih že pred leti ugotovili, da brez lastnega razvoja dolgoročno ne bomo uspešni. Tako smo vključeni v izvajanje selekcijskega programa za Lisasto pasmo Slovenije, z več institucijami in podjetji pa sodelujemo na področju raziskav in razvoja predvsem v agroživilstvu.

Ob lanskem praznovanju Žipove 30-letnice je javnost izvedela, da v raziskovalne namene gojite žuželke, kar je takrat sprožilo različne reakcije.

Ljudje smo po naravi bitja, ki nas tovrstne spremembe ali »novitete«, ki niso del našega vsakdana, hitro vznemirijo. Mislim, da je razlog za takšno reakcijo predvsem strah ljudi pred neznanim oziroma nezadostno poznavanje tematike. Zavedati se moramo, da število prebivalcev na Zemlji strmo narašča, napovedi kažejo, da nas bo do leta 2050 že devet milijard, zato zmanjkuje prostora za pridelavo hrane. Zlasti naj bi se povečalo povpraševanje po beljakovinah živalskega izvora, in to za kar do 70 odstotkov, zato mnogi že iščejo alternativne trajnostne rešitve za pridobivanje novih beljakovin živalskega izvora za prehrano ljudi in domačih živali, tudi z rejo žuželk. Leta 2022 smo v Žipu začeli z eksperimentom: z uporabo odpadne biomase iz lastne proizvodnje smo razvijali substrat za hranjenje rumenega mokarja. S tem se ne ukvarjamo več, ker alternativne beljakovine v EU še niso sprejete, smo pa to področje dobro raziskali in si pridobili pomembna znanja, tako da lahko s projektom nadaljujemo, če se bo v prihodnje pokazala potreba.

Težave slovenskega kmetijstva

 Skoraj težko je verjeti, da je ob vseh naštetih dejavnostih pri vas zaposlenih le 25 ljudi.

Poleti in jeseni, ko je več dela, najamemo sezonske delavce, večinoma študente in upokojence, ki že leta prihajajo k nam, tako da nas je takrat okrog 40. Sicer pa imamo srečo, da naš kolektiv sestavljajo dobri in zavzeti delavci. Dejstvo je, da brez njih ne bi pisali take zgodbe o uspehu.

Leta 2024 so praznovali jubilejnih 30 let.

Zgradili ste tudi Dom sv. Agate. Kako se je znašel med kamenčki v vašem družinskem mozaiku?

Obnovili in preuredili smo prostore nekdanjega motela Črni les ob jezeru Komarnik, ki ga je nekoč zgradil Agrokombinat Lenart, predhodnik, kot že rečeno, današnjega Žipa. Zaradi nostalgije in tudi družbene odgovornosti smo na očetovo željo objekt na dražbi odkupili od Slabe banke, vanj vložili skoraj štiri milijone evrov in ga oddali Domu Lenart.

Ne moreva mimo kmetijske politike.

Kmetijska politika postaja iz leta v leto zahtevnejša in se zato zaostruje, denarja pa je vedno manj. Težava slovenskega kmetijstva je v zelo majhni posestni strukturi in posledični nekonkurenčnosti – v primerjavi z večjimi evropskimi državami tudi naše podjetje velja le za malo večjo kmetijo. Zato bomo v naslednjih 20 letih priča drastičnemu upadu manjših kmetij na eni in rasti večjih kmetijskih gospodarstev na drugi strani. Kmetijska politika bo morala te spremembe ustrezno koordinirati in obenem poskrbeti za ohranjanje pokrajine.

Za konec še beseda o nadaljevanju družinskega posla. Imate tri otroke – najbrž si želite, da bodo ostali v podjetju in kot četrta generacija še naprej nadgrajevali zgodbo vašega dedka?

Morda je bil odgovor na to vprašanje našim predhodnim generacijam družinskih kmetovalcev ali podjetnikov nekoliko lažji, saj je bila ta nasledstvena pot bolj zakoreninjena vrednota v družbi, kot bo to morda v prihodnje. Zaradi hitrih sprememb v svetu, vpliva digitalizacije ter sprememb vrednot in načina življenja prihodnjih generacij, zlasti v smeri vedno večjega individualizma, je včasih samo želja po nadaljevanju družinskega posla premalo. Seveda si želiva z ženo Anamarijo, ki je tudi zaposlena v podjetju, s svojim zgledom na najine otroke, danes stare 8, 12 in 14 let, prenesti voljo do odgovornega, marljivega in predanega dela, in to ne glede na področje dela, ki ga bodo izbrali. Pomembno je, da jih bo delo resnično veselilo, saj je to edina prava motivacija. Če bo kateri od njih našel poslanstvo prav v kmetijstvu in podjetništvu in bo to pomenilo nadaljevanje družinske tradicije, pa toliko bolje.

Slama Lenabox se uporablja kot nastilj ali dodatek za boljšo prebavljivost. Slama Lenabox Garden pa je uporabna kot slama za zastirko na vrtovih, vrtnarijah.