Nemške vojaške enote so se ob napadu na Jugoslavijo 6. aprila 1941 tako rekoč sprehodile skozi Slovenske gorice.

Obrambna linija v Pesniški dolini kot del Rupnikove linije ni nudila nobena odpora. Jugoslovanska vojska se je v glavnem razbežala. Rupnikova linija ali Rupnikova črta je sistem utrdb, ki jih je kot obrambo pred italijanskim napadom pred drugo svetovno vojno pričela graditi Kraljevina Jugoslavija na ozemlju zahodne Slovenije. Ime je dobila po jugoslovanskem generalu slovenskega rodu Leonu Rupniku. Majhen del te linije, ki je v glavnem potekala na zahodu Slovenije, na meji s Kraljevino Italijo, je tudi v Slovenskih goricah. Ob severni meji po Slovenskih goricah, v glavnem po Pesniški dolini, od Košakov, Pesniškega Dvora, Pernice, Ruperč, Hrastovca, Lormanja, Gočove, Biša in Trnovske vasi, v smeri Vitomarcev in Destrnika proti Ptuju.

Eden od ohranjenih bunkerjev Rupnikove linije pred Gočovo. Foto: Marjan Toš

Gradnja je potekala dokaj hitro vse do anšlusa marca 1938, ko si je Nemčija priključila Avstrijo. To je bil za vlado in vojsko Kraljevine Jugoslavije znak, da je treba ukrepati pri zavarovanju severne meje. Zato so se že spomladi 1939 odločili, da premaknejo del gradbenih strojev in mehanizacije iz zahoda na sever Slovenije. Začela se je gradnja 6. odseka Rupnikove linije med Črno na Koroškem in Markovci pri Ptuju. Ob nemškem napadu na Poljsko, 1. septembra 1939, je gradnjo prevzela vojska. Ta je vpoklicala veliko število rezervistov, ki jih je nato uporabila kot gradbene delavce. Gradnja odseka v Pesniški dolini je tekla počasi, leta 1940 so vpoklicali veliko rezervistov, ki naj bi pospešili dokončanje linije. Zaradi finančne stiske, pomanjkanja časa in nemške okupacije Češkoslovaške, od koder je bilo uvoženega veliko materiala za utrdbe, so načrte močno spremenili. Gradnjo velikih podzemnih utrdb so prekinili, osredotočili pa so se bolj na gradnjo manjših bunkerjev in utrdb. Kljub tem spremembam pa do aprilske vojne 1941 mnogo utrdb ni bilo dokončanih in nikoli niso služile svojemu namenu. V osrednjih Slovenskih goricah je največ bunkerjev ali protitankovskih in protipehotnih utrdb ter mitraljeških gnezd ohranjenih med Hrastovcem, Zamarkovo, Lormanjem, Voličino in Gočovo.

Del Rupnikove linije v Pesniški dolini je ostal ohranjen vse do danes in ne bi bilo slabo, če bi katerega od večjih bunkerjev in utrdb obnovili in ga kot avtentični spomenik začetka druge svetovne vojne v osrednjih Slovenskih goricah ohranili za terensko delo šolske mladine pri pouku zgodovine. S pridom bi jih lahko vključili tudi v turistično ponudbo kot postojanke ob turistični sprehajalni poti ob reki Pesnici. Od Košakov do Biša.