V začetku februarja je slovensko javnost šokirala novica iz Izole, da so se učenci višjih razredov treh tamkajšnjih osnovnih šol združili v skupino, ki je organizirala pretepe med šolarji, posnetke pa nato objavljala na družbenih omrežjih. Z ravnatelji sedmih osnovnih šol znotraj lenarške upravne enote smo govorili o tem, kakšna je situacija glede nasilja med mladimi v tem delu Slovenskih goric.

Med svojimi učenci zaznavajo medvrstniško nasilje, zlasti prevladuje in narašča verbalno nasilje. Opažajo tudi prikrito nasilje prek spleta, občasno se pojavi tudi fizično obračunavanje. »Največ je vsakodnevne, torej sprotne uporabe neprimernih ali žaljivih besed in celo ustrahovanj,« pravi Aleksander Šijanec, ravnatelj Osnovne šole Sveta Ana. Aljoša Bradač, ravnatelj Osnovne šole Benedikt, je še bolj nazoren: »Pojavljajo se vse oblike nasilja, tako fizičnega kot psihičnega, spletno nasilje je v porastu, nasilje do učiteljev pa se večinoma pojavlja v obliki nespoštljivega vedenja, neprimernih besed, žaljenja, tudi groženj, imamo primere, ko se tudi starši poslužujejo spornih oblik komuniciranja.

Od zmerjanja do ”ghostanja”

Pri fizičnem nasilju naletimo na potiskanje, odrivanje, spotikanje in jemanje/skrivanje osebnih stvari, kot so peresnice, torbe, zvezki. Precejšnja težava so fizični stiki pri skupinskih športih, kjer moramo ločiti med naravno agresivnostjo in bojem za žogo, pretiranim žarom v igri in ambicioznostjo, raznimi emocionalnimi reakcijami in dejanskim nasiljem. Tipični primeri psihičnega nasilja so zmerjanje, ignoriranje, žaljenje in izločevanje, tako na verbalni ravni kot v očitno pasivnem odnosu do posameznikov. Manj očitno in zelo skrito je spletno nasilje, kjer prevladujejo norčevanje v skupini, grožnje in »ghostanje« (nenadna enostranska prekinitev komunikacije, op. p.). Ob tem je treba poudariti, da so razne oblike nasilja na šolah vedno obstajale, obstajajo in tudi bodo obstajale. Že po sami funkciji se bomo šole z nasiljem vedno srečevale, saj se tam vzpostavljajo prvi socialni odnosi, zgodijo se prve spremembe, praktično večina procesa odraščanja.«

"Spletno nasilje je v porastu," ugotavlja benediški ravnatelj. Foto: Freepik

V ruralnem okolju odnosi (za zdaj) boljši

Večino tovrstnih primerov rešujejo šole same, z razredniki in svetovalno službo, po potrebi tudi s pristojnim centrom za socialno delo in pristojno policijsko postajo, če ne gre drugače. V benediški osnovni šoli so vzgojna opažanja oziroma opozorila glede neustreznega vedenja del vsakdana; ko opozorilo ali pogovor ne zaleže, učencu izrečejo ukrep in naredijo zaznamek ob kršitvah. Takih zaznamkov so do zdaj zabeležili šestinštirideset, izrekli so tudi štiri vzgojne opomine. Na Osnovni šoli Voličina so v letošnjem šolskem letu zabeležili enajst primerov fizičnega ali verbalnega nasilja med vrstniki, dodaja ravnatelj mag. Anton Goznik: »Učenci (storilci) po navadi obžalujejo dejanje, obljubijo, da bodo v naslednjem primeru ravnali drugače, se pokesajo. Starši načeloma podpirajo učitelje, pogosto pa izkazujejo nemoč pri vzgoji svojih otrok.«

Problematičnih pet odstotkov

Marjan Zadravec, ravnatelj Osnovne šole Lenart, se je na policiste, kot pojasnjuje, obrnil v enem primeru, pa še takrat »bolj z vzgojnega vidika«: »Rekel bi, da s 95 odstotki otrok ni nobenih težav, so spoštljivi, tisti preostalih pet odstotkov pa predstavlja problem, saj nimamo mehanizma, kako ustaviti njihovo nasilnost, kajti vzgojni ukrepi pri njih ne učinkujejo.

Če je otrok vajen upoštevati navodila, ukrepi zaležejo, če ni tako, pa ne pomaga prav nič.

Smo v ruralnem okolju, kjer so odnosi na srečo še vedno boljši kot v mestih; tam je situacija ponekod že takšna, da učitelji zbirajo energijo, da sploh vstopijo v razred.«
Vesna Breznik, ravnateljica Osnovne šole Jožeta Hudalesa Jurovski Dol, pa opozarja na pomanjkanje spletnega bontona: »Opažamo porast gledanja neprimernih vsebin na spletu, zato smo staršem svetovali, naj imajo nadzor, kaj njihovi otroci gledajo na primer na Netflixu. Menda je zelo priljubljena serija Squid game, ki je nasilna, polna ubijanja in krvi, dobro pa jo poznajo že najmlajši učenci, ki očitno tudi z dovoljenjem staršev to gledajo. V porastu so spet TikTok izzivi, ki se učencem ne zdijo nič spornega, kar je zaskrbljujoče.«

Vesna Breznik je povedala, da so staršem svetovali, naj imajo nadzor, kaj njihovi otroci gledajo na primer na Netflixu. Foto: Freepik

Preveč zaščite, a hkrati preveč spleta

Pristojnosti šole glede nasilja temeljijo na preventivi. »Opozarjamo, se veliko pogovarjamo, organiziramo delavnice, medse vabimo strokovnjake, se vsi dodatno izobražujemo,« našteva Šijanec. Mag. Mirko Žmavc, ravnatelj Osnovne šole Cerkvenjak - Vitomarci, poudarja tudi pomen dejavnosti za učence, ki vključujejo teme, kot so spoznavanje čustev, pravilno reagiranje ob sporu z drugimi, o skrbi zase in odraščanju. Trojiška ravnateljica mag. Nataša Bauman dodaja, da je težava danes v tem, da poskušamo naše otroke pred vsem, kar je v življenju nujno, preveč zaščititi: »Življenje je vse drugo kot mehek, nedotakljiv premočrten kokon čistega udobja. Ravno nasprotno. Šola je idealen prostor – med drugim – tudi za to, da so otroci izpostavljeni neprijetnostim, srečati se morajo s frustracijo, morajo biti nesrečni, žalostni, dobiti morajo vsemogoče izkušnje, s katerimi jih pripravimo na življenje. To daje šoli dodatno vrednost, četudi se morda sliši nesprejemljivo, a tako je. In ni na mestu, da poskušamo posegati v ta naravna družabna okolja in preprečevati vse, kar se nam odraslim zdi hudo. Druga stvar, ki jo lahko naredimo glede spletnega medvrstniškega nasilja, je, da otrokom ne dovolimo uporabe pametnega telefona in preprečujemo prekomerno uporabo računalnika za zabavo.«

Foto: Freepik

Več pooblastil za šolo

Za omejitev nasilja med vrstniki bi bilo treba šolam, so prepričani ravnatelji, dati več avtonomnosti pri izrekanju ukrepov. »Znano je, da izrekanje vzgojnih ukrepov na dolgi rok ne deluje, zato bi bilo smiselno razmisliti o učinkovitejših ukrepih, kot je prepoved obiskovanja pouka za določen čas,« predlaga mag. Goznik, temu pa odločno prikimava tudi Bradač: »Menim, da bi morali vzgojno delovanje prepustiti šoli in ji dovoliti takojšnje, tudi najstrožje reagiranje. V vsakdanji vzgoji je vzgojno ukrepanje starša prav tako takojšnje in sorazmerno kršitvi – zakaj tega ne omogočimo šoli?«

Kaj pravi Policija?

Izraz medvrstniško nasilje ali nasilje med vrstniki zajema širok spekter prekrškov in kaznivih dejanj, katerim je skupno, da sta žrtev in povzročitelj mladoletna. Tudi pojem nasilje zajema več kaznivih dejanj: zoper življenje in telo, zoper javni red in mir, zoper spolno nedotakljivost, lahko pa tu nekatera premoženjska kazniva dejanja, kot je rop. »Če izpostavimo le kazniva dejanja, pri katerih so osumljene osebe mladoletne, stare med 14 in 18 let, oškodovanci pa otroci in mladoletniki, stari do 18 let, so policisti Policijske postaje Lenart med letoma 2020 in 2024 obravnavali pet primerov, pri katerih so podali kazenske ovadbe zaradi kaznivih dejanj prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva, lahke telesne poškodbe in groženj,« so pojasnili na Policijski upravi Maribor.