V mesecu maju praznujemo dan Evrope in letos smo praznovali tudi 20 let, odkar je naša država postala polnopravna članica Evropske unije (EU), kot prva država na Balkanu. Pred nami so ponovno volitve predstavnikov v Evropski parlament in tudi 20. obletnica, odkar smo leta 2004 v Bruselj poslali prvih sedem evropskih poslancev. Odprtost države smo povečali leta 2007, ko je Slovenija postala del šengenskega območja. Takrat je nadzor ostal samo na meji s Hrvaško in še ta je padel leta 2017 s hrvaškim prevzemom šengenskega območja.

Letos med 6. in 9. junijem bomo prebivalci držav članic Evropske unije izbrali 720 predstavnikov, od tega po novem iz Slovenije devet, ki bodo v naslednjem petletnem mandatu zastopali naše interese na evropski ravni.

Članstvo v EU prednost ali slabost?

Ob migrantski krizi in nacionalni varnosti se nam vedno pogosteje zastavljajo vprašanja, ali je to, da je Slovenija članica EU, prednost ali slabost. Najpreprostejši odgovor je oboje, vse pa je odvisno od različnih vidikov in perspektiv.

EU je eno izmed največjih gospodarstev na svetu, kar omogoča članicam dostop do velikega notranjega trga in izboljšuje ekonomsko stabilnost. Vsekakor med prednosti lahko štejemo svobodno gibanja, saj imamo državljani EU pravico do prostega gibanja in dela v kateri koli članici, kar spodbuja mobilnost delovne sile in omogoča večjo izbiro za posameznike.

Na drugo mesto bi lahko dodali sodelovanje in mir med članicami, kar je prispevalo k skoraj osemdesetim letom miru v Zahodni Evropi. Tu še lahko omenimo skladnost standardov in regulacij na področjih varnost hrane, okoljska zaščita in delovne pravice, kar izboljšuje kakovost življenja in varnost državljanov. Omenimo še lahko skupno zunanjo politiko, da EU lahko deluje kot enotno telo pri reševanju mednarodnih vprašanj, kot so trgovinska pogajanja, podnebne spremembe, varnost in migracije.

Vse naštete prednosti je včasih zelo težko razumeti, kot na primer migrantsko politiko. Na južni meji smo uvedli nadzor zaradi migrantov, kar pomeni, da so, ko se vračamo iz Hrvaške, kolone. Meni ni jasno, komu je namenjen ta nadzor, saj migranti ne gredo prek mejnih prehodov, ampak mimo njih. Tam jih počakajo policisti, ki jih sprejmejo, nahranijo in toplo oblečejo, prav tako jim pripada tudi žepnina, da se lažje odpravijo na končno destinacijo, ki ni Slovenija. Jaz pa zaradi njih stojim na meji in čakam v vrsti na lepo gesto mejnega policista, da zamahne s prstom, da lahko vstopim v lastno državo.

Veliko je govora tudi o programu Erasmus+, ki podpira izobraževanje, usposabljanje mladih v Evropi. Očitno si zatiskamo oči pred dejstvom, da ta program pospešuje odhod velikega števila mladih iz Slovenije, da si poiščejo boljše plačane službe v drugih državah EU.

Velika slabost EU je tudi prevelika moč večjih držav. Če samo pogledamo Nemčijo, ki je največja in najmočnejša država v EU. Nekateri namreč menijo, da če bi se Nemčija želela politično spremeniti ali gospodarsko prestrukturirati, bi dobesedno uničili polovico Evrope.

Včasih smo imeli v Sloveniji v javni upravi protibirokratske programe, zdaj jih več ne potrebujemo, saj se EU pogosto kritizira zaradi kompleksne birokracije in zapletenih postopkov odločanja, kar lahko upočasni procese in otežuje prilagajanje na spremembe.

Opozoriti je treba na demokratično pomanjkljivost, saj mnogi kritizirajo EU zaradi pomanjkanja neposredne demokratične legitimnosti, ker se odločitve pogosto sprejemajo na ravni institucij EU, ki so oddaljene od državljanov, ob tem pa še beležimo odsotnost zdrave kmečke logike. Tu so še pod vprašajem nacionalna suverenost ter razlike v razvitosti in uresničevanju evropskega stebra socialnih pravic, ki prevečkrat poudarja pravice, ne pa obveznosti.

Zaradi vsega naštetega so volitve predstavnikov v Evropski parlament še kako pomembne, zato je pametno, da se jih udeležimo in tam izberemo ljudi, ki so nas sposobni zastopati in razumejo evropsko politiko. Napačno je mišljenje volimo tega, da se ga rešimo, ali volimo onega, da ta ne dobi, kar je nekakšna slovenska folklora.