Za naslov komentarja sem si namenoma izposodil stari ljudski pregovor, ki je tudi v času informacijske družbe in umetne inteligence še kako aktualen. Pri Lenartu smo v preteklosti izgubili več kot nekaj ur, kot pravi pregovor. Prva dolgoročno gledano velika izgubljena priložnost je bila izgradnja severne lenarške obvoznice ali razbremenilne ceste. Njena gradnja bi morala po dogovorih s pristojnimi državnimi organi in v skladu s sklepom občinskega sveta potekati vzporedno z izgradnjo avtoceste po južni trasi mimo Lenarta. Za osvežitev spomina: v številnih razpravah o gradnji avtoceste mimo Lenarta je bilo veliko povišanih tonov, kresala so se mnenja o plusih in minusih severne ali južne različice, med ljudmi veliko negodovanja, med politiki na lokalni ravni pa političnega preigravanja, saj so si bili interesi močno nasprotujoči. Kljub temu imam v ohranjenih novinarskih beležnicah zaznambo, da je bilo vodstvo lokalne skupnosti, širše javnost in še zlasti meščanov Lenarta enakega mnenja, da je treba Lenart čim prej prometno razbremeniti. Središče Slovenskih goric se je namreč nekaj let pred izgradnjo avtoceste med Mariborom in Lendavo dobesedno dušilo v gostem osebnem in še zlasti v tranzitnem tovornem prometu. Razmere so bile katastrofalne, tako ob prometnici Maribor - Gornja Radgona kot tudi ob Ptujski cesti proti Ptuju in naprej proti Zagrebu.

Gradja ceste od Lenarta proti Benediktu 1961. Foto: Jože Gal, arhiv Večera 

Če bi pred tem mesto dobilo tako imenovano razbremenilno cesto (torej severno obvoznico), kar je bilo kmalu po potrditvi južne trase AC mimo Lenarta pozabljeno, bi bile razmere znosnejše. Izgradnja obvoznice ali razbremenilne ceste, kot so jo poimenovali v uradnih dokumentih in v mnogih medijskih poročilih, je bila namreč predpogoj za soglasje k južni trasi avtoceste po Slovenskih goricah mimo Lenarta. Škoda, da pri tem nihče v Lenartu znotraj lokalne skupnosti ni bolj dovolj odločen in vztrajen. Resnici na ljubo je treba spomniti še na eno plat – razbremenilna cesta je namreč naletela tudi na javni odpor dela lokalnega prebivalstva ob njeni predvideni trasi, zaradi česar so vse priprave romale v spodnji predal. S kančkom več politične modrosti, kombinatorike in vztrajnosti ter z javno podporo večine meščanov, bi bila danes ta cesta morda že v gradnji. Morda, ali pa tudi ne, saj ne smemo pozabiti na finančne ovire, ki so zdaj v državi za to področje mnoge večje, kot so bile med gradnjo avtocestnega križa.

Za nostalgike - urejanje središča Lenarta leta 1961. Foto: Jože Gal, arhiv Večera

Kljub temu dela na pripravah za njeno gradnjo potekajo in to nas lahko pomirja. Nekaj ovir je še vedno, a po napovedih odgovornih bo Lenart v doglednem času to obvoznico le dobil. Z izgradnjo severne lenarške obvoznice bo Lenart dodatno okrepil funkcijo centralnega naselja osrednjih Slovenskih goric in povečal dominanto vlogo upravno-političnega, kulturnega, gospodarsko-zaposlitvenega in trgovsko-oskrbnega središča širšega območja pokrajine med Dravo in Muro. Obvoznica je nujna tudi za sam urbanistični razvoj mesta, ki postaja vse bolj privlačno za mlade in mlajše družine in je demografsko izredno živahno.