V uredništvu Ovtar24 smo v začetku marca gostili Amako Ikeche – Bassey, magistrsko študentko univerz na Danskem in Češkem, ki pripravlja magistrsko nalogo o uporabi umetne inteligence v manjših uredništvih.

Kot študijo primera je izbrala naš Ovtar24, kar je nedvomno dokaz, da smo pod evropskim medijskim soncem kljub majhnosti naše ekipe, a s trdno vizijo in z vztrajnim sodelovanjem pri različnih mednarodnim projektih uspeli pustiti sled. Na kar smo seveda zelo ponosni.

Amaka je z nami preživela tri dni, v katerih je spoznala naš način dela in z vsakim članom ekipe opravila obširno anketo. Konec našega delovnega druženja smo izkoristili za pogovor o njeni zanimivi življenjski zgodbi in njeni domovini Nigeriji. Čeprav jih več kot odlično skriva, Amaka šteje že 44 pomladi. Diplomantka novinarstva in video produkcije je v Nigeriji kariero začela na radiu, nato se je desetletje posvečala video produkciji ter slednjič delala pri AFP (Agence France-Presse) in BBC (British Broadcasting Corporation). Želja po novih izzivih pa jo je dobesedno silila v spremembe.

»Mož je vprašal, kaj ti je tega treba«

»Sem poročena in mama dveh otrok – 17-letnega sina in 14-letne hčerke. Ko sem prek Erasmus Mundusa dobila štipendijo za omenjeni magistrski študij v Evropi, me je mož, ki je gradbeni inženir in veliko na terenu, vprašal, kaj mi je tega treba, ko pa imam že zdaj tako dobro službo pri BBC-ju. Pa sem mu rekla, poglej, do zdaj sem marsikatero ambicijo dala na stran, ker sem bila v prvi vrsti zavezana družini. Otroka sta zdaj dovolj velika, da lahko začnem misliti tudi nase, študij v tujini pa je moja dolgoletna želja. Ni bil najbolj navdušen, a se je sprijaznil z mojo odločitvijo, saj se je zavedal, kaj mi to pomeni. Otroka pa sta bila že v začetku navdušena nad to idejo in sta me spodbujala. Čeprav nekoliko pozno, pa ni nikdar prepozno za učenje in uresničitev sanj, sem prepričana. A priznam, da sem se sprva počutila krivo in sebično,« pripoveduje.

Amaka Ikeche – Bassey pripravlja magistrsko nalogo o uporabi umetne inteligence v uredništvu Ovtar24.

Na magistrski študij iz novinarstva, medijev in globalizacije se je v danski Aarhus odpravila jeseni 2024. Dveletni študij poteka tako, da je prvo leto preživela na Danskem, drugo leto pa je lahko izbirala med štirimi drugimi evropskimi univerzami, in sicer v Münchnu, Amsterdamu, Londonu ali Pragi. Izbrala je Karlovo univerzo v Pragi. Zanimalo nas je, kako uspešno je preklopila s tropskega zahodnoafriškega na evropsko podnebje.

Mraz slabo prenaša

»Saj me vidite, kako sem še zdaj, ko so za vas temperature že prijazno pomladne, zavita v bundo, šal in kapo. Mraz pač slabo prenašam,« pravi vedno nasmejana Nigerijka, ki se v prostem času rada sprehaja v naravi, naravnost obožuje pa modo in nakupovanje oblačil. »Najbolj me je presenetilo, da me je na Danskem zeblo manj kot na Češkem, čeprav je severneje. Sem se potem malo bolj podučila o vremenskih značilnostih Evrope, seveda pa je treba upoštevati tudi dejstvo, da je bila letošnja zima bolj ostra od lanske.«

Magistrsko nalogo bo napisala v prihodnjih mesecih, junija računa na zagovor, potem pa se bo vrnila domov. A zelo verjetno ne za stalno. »Načrtov imam polno. Morda bi se vrnila na BBC, če bi me vzeli nazaj, ali pa se prijavila na BBC v Keniji. Tudi na AFP bi delala, a je moje znanje francoščine preskromno. Prav tako me mika nadaljevanje študija oziroma doktorat,« ambiciozno našteva. »Rada delam in si postavljam nove izzive, bomo videli, kaj mi prinese prihodnost.«

240 milijonov prebivalcev in 520 jezikov

Beseda je nanesla tudi na njeno domovino Nigerijo in življenje v njej. Izvedeli smo kar nekaj zanimivih podatkov, med katerimi je najbolj impresivno število prebivalcev, ki je doslej preseglo že 240 milijonov. »Neverjetno se mi je zdelo, da je Slovenija država z zgolj dvema milijonoma prebivalcev in celo s svojim lastnim jezikom.«

Z novinarsko kolegico iz Nigerije smo obiskali Radio Maribor in Televizijo Maribor. Foto: Stane Kocutar

Nigerija namreč velja za eno jezikovno najbolj raznolikih držav na svetu, s 520 avtohtonimi jeziki, ki se med seboj tako razlikujejo, da morajo Nigerijci komunicirati v angleščini oziroma v poenostavljenem pidžinu, če se želijo sporazumevati. »V šolah se poleg angleščine učimo le tri najbolj razširjene avtohtone jezike, ki so havščina, jorubščina in igboščina, nigerijski pidžin pa je, kot rečeno, glavni lingua franca za vsakodnevno komunikacijo.« Angleščina je tudi uradni jezik, ki se uporablja v vladi in izobraževanju.

Revna več kot polovica države

Kakšen pa je življenjski standard Nigerijcev? »Težko bi ga posplošila, saj so razlike velike glede na ekonomski status, geografsko lokacijo in dostop do virov. Zavedam se, da sem kot hči učiteljev in s svojo izobrazbo med privilegiranim delom prebivalcev,« priznava Amaka in to ponazori s primerom, ko je bila zaposlena na BBC-ju. »Plača, ki je znašala približno 1.000 evrov, je bila tako dobra, da smo za stroške porabili manj kot polovico.«

Za večino Nigerijcev pa realnost ni tako dobra. Iz poročil Nacionalnega statističnega urada Nigerije izhaja, da višji razred zajema od pet do deset odstotkov državljanov, slabo petino pa predstavlja nastajajoči srednji razred. Večdimenzionalno revščino naj bi doživljalo kar 133 milijonov Nigerijcev, torej več kot polovica prebivalcev.

Z našo ekipo je preživela tri dni.

To pomeni, da se soočajo s hkratnim pomanjkanjem na področju zdravja, izobrazbe, življenjskega standarda, zaposlitve in varnosti. Pri tem torej ne gre le za nizek dohodek, ampak tudi za pomanjkanje dostopa do čiste vode (32,6 % Nigerijcev), ustreznih sanitarij (45,1 %), elektrike (39,4 %) in dokončane osnovne izobrazbe (17,6 % odraslih). Regionalne razlike so izjemno pomembne in razdeljene zlasti na nerazviti sever in razviti jug države.

Javnega uslužbenca v prestolnici Abuji tarejo zelo različni izzivi v primerjavi s kmetom na severu, ki se sooča z razbojništvom, ali trgovcem v velemestu Lagos na obali Gvinejskega zaliva, ki se tri ure dnevno prebija skozi prometne zastoje.

Kljub temu so Nigerijci pozitivni in veseli ljudje, pravi Amaka. »Več kot polovica žensk je danes zaposlenih, za našo družbo je značilno, da si razširjene družine med seboj pomagajo, vendar večinoma ne živimo v skupnem gospodinjstvu s svojimi starši. Za Nigerijca namreč velja nepisano pravilo, da se mora pred poroko finančno osamosvojiti.«