Negotove razmere na Bližnjem vzhodu in vprašanje varnosti pomorskega prometa skozi Hormuško ožino so v zadnjih dneh znova v ospredju svetovne javnosti. Čeprav se zdi ta strateška morska pot od Slovenskih goric geografsko zelo oddaljena, bi lahko morebitne motnje vplivale tudi na slovensko kmetijstvo. O tem, kako bi se morebitne motnje lahko poznale tudi v našem lokalnem okolju, smo se pogovarjali z Davidom Jekovcem, direktorjem podjetja Raiffeisen trgovina, ki deluje tudi v Slovenskih goricah.

Kmetijstvo je močno odvisno od energentov, zato se podražitve nafte in plina hitro prenesejo tudi na stroške pridelave hrane. Foto: freepik

Hormuška ožina je ena najpomembnejših prometnih točk svetovne trgovine. Skozi njo potuje približno petina svetovne trgovine s surovo nafto ter velik del svetovne trgovine z utekočinjenim zemeljskim plinom (LNG). Skoraj ves katarski LNG potuje prav po tej poti, poleg tega pa skozi ožino potujejo tudi petrokemični proizvodi, goriva in po nekaterih analizah skozi Hormuško ožino potuje približno 30 % svetovne trgovine z gnojili, med najpomembnejšimi kemičnimi surovinami pa so urea, amonijak, fosfatna gnojila in žveplo, ki so ključni za sodobno kmetijstvo.

Energija in gnojila – ključni povezavi s kmetijstvom

Energetski šoki se zelo hitro prenesejo v kmetijstvo. Sodobna pridelava hrane je namreč močno odvisna od energentov in kemične industrije. Velik del mineralnih gnojil nastaja iz zemeljskega plina ali petrokemičnih derivatov, pomemben del teh surovin pa prihaja prav iz držav Perzijskega zaliva. Če pride do motenj v dobavi energentov, se najprej podražijo gnojila, nato pa višji stroški dosežejo tudi kmete. Podobno velja za gorivo, saj je dizel je ključni energent za kmetijsko mehanizacijo, od traktorjev do kombajnov, zato se podražitev nafte hitro pozna pri stroških obdelave zemlje in transporta pridelkov.

Kolone na bencinskih servisih niso redek prizor niti v Slovenskih goricah. Foto: Nina Zorman

Učinki bi se lahko pokazali že poleti

Da bi se morebitne motnje lahko poznale tudi v Sloveniji, opozarja direktor podjetja Raiffeisen trgovina David Jekovec iz Lenarta v Slovenskih goricah, kjer ima podjetje svoj sedež v industrijski coni. »Vsekakor kakršnakoli motnja tako pomembne trgovinske poti kot je Hormuška ožina na globalnem trgu povzroči težave pri dobavi mineralnih gnojil, saj je proizvodnja neposredno povezana z energenti in cenami energentov,« pojasnjuje Jekovec. Po njegovih besedah se najprej podražijo energenti, posledično pa tudi mineralna gnojila.

»Če se stanje ne normalizira, bi se to po mojem mnenju lahko na trgu poznalo že v poletnih mesecih,« dodaja.

Mineralna gnojila so eden ključnih stroškov sodobnega kmetijstva, zato njihova podražitev hitro vpliva tudi na pridelavo hrane. Foto: freepik

Cene gnojil že rastejo

Po podatkih iz kmetijskega sektorja se cene gnojil postopno zvišujejo že več mesecev. Konflikt na Bližnjem vzhodu pa je rast cen še pospešil. »Cene počasi rastejo že nekaj mesecev, močno pa so poskočile po oboroženem konfliktu na Bližnjem vzhodu, kar je povezano predvsem s strahom, kako dolgo bo konflikt trajal in kakšne bodo motnje v dobavah energentov,« nam pojasni Jekovec in poudari, da je veliko odvisno tudi od dobave plina, tako z Bližnjega vzhoda kot iz Rusije, saj je prav plin ključna surovina za proizvodnjo mineralnih gnojil.

Zaloge trenutno še zadostujejo

Na slovenskem trgu za zdaj večjih težav z dobavo gnojil ni.

»Trenutno smo v fazi prvega dognojevanja žit, kar pomeni, da si je marsikateri pridelovalec že priskrbel vsaj del letošnjih potreb po mineralnih gnojilih, nekateri pa tudi večino,« pojasnjuje Jekovec.

V podjetju Raiffeisen imajo po njegovih besedah še nekaj zalog, dodatne količine pa so v dobavi v naslednjih dneh in tednih. Če bi se motnje v svetovni trgovini z energenti zaostrile, bi lahko prišlo do zelo izrazitih podražitev. Podoben scenarij je svet že doživel leta 2022. »Lahko se ponovi leto 2022, ko so cene mineralnih gnojil podivjale. Takrat sploh nismo vedeli, ali bomo gnojila v Sloveniji lahko dobavili pridelovalcem v zadostnih količinah,« opozarja Jekovec.

Zaloge gnojil so v podjetju Raiffeisen trenutno še na voljo, vendar bi se ob daljših motnjah v dobavnih verigah lahko razmere hitro zaostrile. Foto: Nina Zorman

Velik pritisk na kmetije

Podražitve bi lahko še posebej prizadele kmetije v Slovenskih goricah, kjer je pridelava hrane že danes pod precejšnjim ekonomskim pritiskom. Direktor podjetja Raiffeisen David Jekovec opozarja, da so razmere za kmetije v Slovenskih goricah lahko zelo resne.

»Glede na trenutne tržne cene pridelkov so podražitve mineralnih gnojil neposredna grožnja razvoju ali celo obstoju marsikatere kmetije v Slovenskih goricah. Upam, da se stanje čim prej normalizira tako pri cenah kmetijskega repromateriala in goriv kot tudi pri cenah pridelkov,« pravi.

Spomladanska dela na poljih so v polnem teku, kmetje pa pri načrtovanju pridelave vse bolj upoštevajo tudi negotove razmere na svetovnih trgih. Foto: freepik

Kaj lahko storijo kmetje

Na nenadne geopolitične krize se kmetje težko pripravijo. Po mnenju Jekovca pa lahko vsaj deloma omilijo posledice z bolj premišljeno uporabo gnojil. Zato pridelovalcem svetuje predvsem premišljeno ravnanje pri gnojenju. »Priporočal bi maksimalno skrbnost pri gnojenju. Pridelovalci naj si dobro pogledajo analizo tal posameznih njiv in ugotovijo, s čim in koliko je dejansko potrebno gnojiti. Pomembni so tudi pravilna nastavitev trosilnikov, pravočasno gnojenje in čim večja uporaba živinskih gnojil tam, kjer je to mogoče,« pravi.

Dogajanje v svetu znova kaže, kako močno je kmetijstvo povezano z globalnimi dobavnimi verigami. »Veliko se govori o samooskrbi s hrano v Sloveniji, redko pa se vprašamo, koliko mineralnih gnojil, škropiv, semen in goriv moramo uvoziti, da lahko to hrano sploh pridelamo,« opozarja Jekovec. Po njegovih besedah lahko vsaka večja motnja v teh dobavnih verigah vpliva na količino, kakovost in končno ceno hrane.

Zato kmetom v trenutnih razmerah svetuje predvsem previdnost in pravočasno načrtovanje:

»Pridelovalcem priporočam, da si glede na trenutno negotove mednarodne razmere zagotovijo tisto, kar potrebujejo od kmetijskega repromateriala vsaj za spomladanski del sezone.«