Včasih nas življenje preseneti in naredimo korak, ki ga nismo načrtovali. Potem pa čez čas ugotovimo, da smo ravnali prav. Slednje velja za družino Behin: Janjo, Boštjana in Jona. So tako imenovani aktivni občani Benedikta, kar pomeni, da so se po preselitvi v ta kraj hitro vključili v tukajšnje družabno in nasploh občinsko življenje.

Boštjan, po izobrazbi inženir elektrotehnike, prihaja iz Zgornje Kungote, Janja, ekonomska tehnica, pa iz Maribora. Spoznala sta se pred 27 leti, poročena sta od leta 2008 in imata sina Jona. Zaposlena sta v Mariboru. Boštjan pove, da se je iz Kungote v Maribor preselil leta 2004, ko sta si z Janjo v hiši njenih staršev uredila svoj del etaže.

»Prednost življenja v mestu je bila takrat zagotovo bližina službe, je pa bilo več slabosti: nasičenost, nepovezanost oziroma odtujenost med sosedi.«

Usoda je verjetno hotela, da je med oglasi opazil tudi počitniško hiško v Benediktu

Sprva načrta za selitev na deželo sploh niso imeli. Leta 2016 so kupili stanovanje. Potem pa je, kot dodaja Boštjan, usoda verjetno hotela, da je med oglasi opazil tudi počitniško hiško, ki je bila takrat naprodaj v Štajngrovi. »V Štajngrovi imam sorodnike, zato odločitev, da gremo en vikend na obisk k teti in obenem še pogledamo to hiško, ni bila težka. Po ogledu res čudovite lokacije tudi odločitev za nakup ni bila pretežka.« Pri tem je zanimivo, da si Behinovi ob nakupu hiške niso mislili, da bo Benedikt postal njihov novi dom. Ideja je namreč bila, da koristijo hiško kot počitniški objekt za vikend pobega iz mesta.

»Ko pa smo začeli z obnovo in prihajali sem ob koncih tedna, sta nam mir in okolje postajala vedno bolj všeč, predvsem pa dejstvo, da je to naše. Zato smo se leta 2017 v Benedikt preselili za stalno,« pojasni Boštjan.

Ker je bilo življenje v mestu monotono, so se želeli čim prej vključiti v nov kraj

Ker so v Mariboru živeli dokaj monotono življenje, so se želeli po preselitvi čim prej vključiti v dogajanje v novem kraju. Sprva razen tetine družine v Benediktu niso poznali nikogar, s časom pa se je to spremenilo. »Bratranec Matjaž je poskrbel, da sem se vključil v gasilsko društvo. Tisto poletje smo se udeležili skoraj vseh aktivnosti, ki so potekale ob občinskem prazniku. Po prepisu sina v tukajšnjo osnovno šolo, to je bilo leta 2021, se je naš krog poznanstev še razširil.« Družina Behin rada obiskuje prireditve in dogodke v kraju. Tudi Janja se je pridružila tukajšnjim gasilcem, oba sta člana kulturnega društva, njun sin Jon pa je aktiven pri Mladih raziskovalcih narave Slovenskih goric.

Zelo cenijo povezanost občanov in njihovo pripravljenost za pomoč

Boštjan in Janja povesta, da so s sokrajani zelo zadovoljni. S sosedi se odlično razumejo in prav ta pristen medsosedski odnos so pogrešali v Mariboru. Zelo cenijo povezanost občanov, solidarnost in njihovo pripravljenost za pomoč pri organizaciji raznih dogodkov v kraju. Boštjan k temu doda, da mestnega življenja ne pogreša, sicer pa se vsak dan vozi v Maribor v službo, ko z njo konča, se z veseljem odpelje domov.

Na vprašanje, ali želita, da njun sin ostane v Benediktu, Boštjan in Janja odgovorita:

»Življenje nam prinese mnogo izzivov in vprašanje je, kam bo sina odnesla pot. Mogoče se mu bo v mladosti zdelo mesto bolj privlačno, a čez čas bo dojel, da je življenje na deželi boljše.«

Damjan Veršič