Tine Gungl je mlad fant, sedaj že študent prvega letnika na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki je letos postal diamantni maturant. To pomeni, da je na maturi uspel zbrati čisto vse možne točke. Ob tem uspehu je bil tudi na sprejemu pri predsednici države, dr. Nataši Pirc Musar. Povabili smo ga k pogovoru in ga povprašali o njegovi izobraževalni poti, kako se počuti ob tem dosežku in s čim se še ukvarja.

Ko je izvedel, da je na maturi dosegel vse točke, je bil presenečen, predvsem pa tudi ponosen nase, saj je to pomenilo, da je poplačan ves trud za dosego cilja, ki si ga je zastavil in želel – biti sprejet na Veterinarsko fakulteto.

Tine je obiskoval srednjo Biotehniško šolo Maribor, smer veterinarski tehnik. Po njegovih besedah do tega, da postaneš veterinar, vodita dve možni poti: »za Biotehniško šolo Maribor sem se odločil, ker sem že nekaj časa bil prepričan, da si želim postati veterinar. Do tja pa sta vodili dve poti –  gimnazija ali poklicna srednja šola. Sam sem se odločil za slednjo, saj v njej pridobim tudi strokovno praktično znanje iz veterine. Je pa seveda k temu pripomoglo tudi, da imamo doma nekaj živali.«

S prvim oktobrom je tudi postal študent Veterinarske fakultete in zaenkrat mu je študij zelo všeč. »Zanimivi so mi predvsem strokovni predmeti, je pa že zdaj jasno, da bo študij naporen in bo zahteval tudi kar nekaj učenja in truda.«

Tine (prvi iz desne) z ravnateljem Biotehniške šole ob prejemu maturitetnega spričevala.

Priprava na maturo

Ob njegovem dosežku nas je zanimalo, ali je imel kakšne posebne priprave na maturo in kako je izgledalo njegovo učenje.

»Moje priprave na maturo so bile praktično enake mojemu ''običajnemu'' učenju. Snov sem najprej na glas prebral, nato pa jo na glas razlagal samemu sebi, kot bi jo razlagal npr. mojemu sošolcu. Tak način je zame najbolje deloval že od osnovne šole, pa tudi skozi srednjo šolo. Je pa pomagalo tudi to, da sem že pri pouku v šoli poslušal in si tam veliko zapomnil.«

Poseben vtis nanj so naredili tudi nekateri profesorji. »Rad bi se zahvalil in izpostavil svojo razredničarko, prof. Romano Šuman, prav tako doma iz Lenarta, ki je skozi vsa 4 leta mene, pa seveda tudi celoten razred spodbujala. Imela je svoj nekoliko strog način učenja, vendar je vedno priskočila na pomoč. Za povrh pa je še veliko svojega časa namenila reševanju občasnih razrednih sporov in s tem skrbela, da smo se tudi kot razred bolje razumeli. Zahvalil pa bi se rad tudi vsem veterinarjem šole, ki so učili strokovne predmete, ki so me še bolj pritegnili k temu poklicu. Tu pa velja omeniti tudi prof. Roka Štiblerja, ki je poskrbel, da so ure včasih bile tudi malce bolj sproščene.«

Sprejem pri predsednici Republike

V začetku oktobra je predsednica republike dr. Nataša Pirc Musar sprejela in nagradila vse 103 diamantne maturante, med njimi tudi Tineta.

»Najbolj mi je v spominu seveda ostal trenutek, ko so poklicali moje ime in sem se sprehodil na oder do gospe predsednice ter gospoda ministra in jima segel v roko. Takrat je moj dosežek dobil še malo večji občutek pomembnosti.«

Družina in prijatelji so nanj ponosni

»Moji bližnji in moja družina so bili presenečeni ter seveda veseli zame in mi čestitali. Moji prijatelji, ki so hkrati bili tudi moji sošolci, pa so prav tako bili presenečeni, čeprav so visok uspeh na maturi od mene nekako tudi pričakovali, saj sem tudi v šoli vedno bil odličen. Je pa tudi to pričakovanje in posledično tudi pritisk, ki ni bil vedno najbolj prijeten, vseeno malce pripomoglo k moji motivaciji in uspehu.«

Vsi diamantni maturanti na sprejemu pri predsednici republike. Foto: urad predsednice.

Njegov hobi je kolesarstvo

Navdušuje ga tudi cestno kolesarstvo, ki ga je treniral ob obiskovanju srednje šole. »Čeprav so treningi zavzeli velik del mojega tedna, nikoli nisem imel težav z usklajevanjem šolskih in kolesarskih obveznosti. Tu gre zahvala tako Kolesarskemu klubu TBP Lenart z vsem svojim osebjem kot tudi šoli. Pomagalo je seveda to, da so bila ocenjevanja napovedana, zato je bila organizacija učenja in treningov veliko lažja.«

Redno spremlja tudi uspehe slovenskih profesionalnih kolesarjev. »Nad njimi sem navdušen in vse kar lahko rečem je, da sem ponosen, da živim v času, ko lahko spremljam vse naše šampione, s Tadejem Pogačarjem na čelu. Njihovi dosežki pa so mi za vzor ne samo v kolesarstvu, ampak tudi v šoli. Matej Mohorič je namreč v istem letu postal zlati maturant in svetovni mladinski prvak v cestni dirki. To je meni osebno večji dosežek kot pa marsikatera zmaga Tadeja Pogačarja ali Primoža Rogliča. Prav tako pa mi je všeč, da lahko spremljam tudi morda manj znane slovenske kolesarje, ki prav tako navdušujejo na svetovni sceni. Med njimi mi je še posebej v navdih Matevž Govekar.«

Razmišljal je tudi o tem, da bi se sam začel resneje ukvarjati s kolesarstvom, a je presodil, da tak način življenja ni zanj. »Če bi hotel namreč iti med profesionalce, bi to pomenilo, da bi se moral zgodaj odseliti, možnosti za obiskovanje fakultete praktično ni, uspeh pa prav tako ni zagotovljen. Zato sem se sam raje odločil za študij veterine, profesionalne kolesarje pa raje spremljam z roba ceste ali z domačega kavča.«

Pomembnost ravnovesja med učenjem in prostim časom

»Ravnovesje med učenjem in prostim časom je zelo pomembno, meni se zdi celo bolj pomembno od samega učenja.

Učiš se lahko po več ur skupaj, ampak bo kakovost tega učenja s časom hitro upadla. Zato so že vmes med samim učenjem potrebni odmori, seveda pa se je treba tudi po učenju sprostiti. Med pripravami na maturo je prostega časa malce manj, je pa pomagalo to, da takrat ni bilo pouka. Meni je pri ohranjanju ravnovesja pomagalo tudi kolesarstvo. Ker sem imel trening praktično vsak dan, sem vedno imel od 2 do 3 ure časa, ko sem lahko oz. moral iti na kolo in sem lahko možgane ''dal malo na off''. Pomembni pa so bili seveda tudi prijatelji, s katerimi smo se občasno dobili, drugače pa se ob večerih družili preko računalniških iger.«

Pogled v prihodnost

V prihodnosti si želi najprej dokončati fakulteto, nato pa delati v mali praksi, to pomeni v ambulanti za male živali. Kasneje si želi, da bi imel tudi svojo lastno veterinarsko ambulanto. »Zraven veterinarskega dela me zanima tudi delo v laboratoriju. Zato je možnost tudi delo v farmaciji ali pa na kakšnem inštitutu. Si pa zaenkrat še ne zapiram nobenih vrat. Malce se pustim tudi presenetiti.«

Kolesarska trma kot ključ do vztrajnosti v življenju

»Iz kolesarstva bi najbolj izpostavil eno stvar, ki je skupna večini kolesarjev. To je trma.

Tako kot mora biti kolesar trmast, da se vsak dan odpravi na trening, pa če je zunaj lepo vreme ali pa če gre dež ali je mraz, da trenira skozi celo leto, tako poleti, kot tudi pozimi, ko so treningi manj prijetni, pa vseeno zelo pomembni, tako se mora vsak posameznik tudi v življenju truditi, da doseže svoje cilje.

In mislim, da mi ta kolesarska trma je in še bo v življenju zelo pomagala.«