Kako se je začela vaša izobraževalna pot? Kaj vas je navdihnilo, da ste izbrali področje biologije in kateri so bili najpomembnejši mejniki v vašem izobraževanju?

Moja izobraževalna pot se je začela na osnovni šoli Zgornja Ščavnica leta 1982. Ljubezen do biologije mi je vzbudil učitelj in izkušnje ob reki Ščavnici, kjer sem pogosto opazoval ribe in lovil klene z dedkom. Odločitev za biologijo je dozorela v 3. letniku srednje šole na II. gimnaziji Maribor, čeprav sem zaradi logističnih razlogov najprej študiral matematiko-fiziko. V 4. letniku sem izbral biologijo in kemijo ter opravil sprejemni izpit na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Med študijem sem užival v raziskovanju narave, terenskih vajah in študijskih potovanjih. Povabilo za podiplomski študij in asistentsko mesto sem prejel po uspešni diplomski nalogi na področju ekologije voda. Formalno izobraževanje se je končalo z doktoratom, a sodelovanje z domačimi in tujimi strokovnjaki predstavlja pravo nadaljevanje izobraževanja.

Kateri profesorji ali mentorji so na vas najbolj vplivali med študijem in kako so vas usmerili na pot raziskovanja ekologije vodnih ekosistemov?

Hvaležen sem vsem učiteljem, ki so vplivali na mojo pot. Posebej pomemben je bil stric, dr. Jožef Urbanič, ki mi je v srednji šoli nudil podporo in bil vzornik. Na fakulteti me je najbolj navdušila ekologija voda, kjer je prof. dr. Mihael J. Toman postal moj mentor pri diplomi in doktoratu. Diplomsko delo sem posvetil reki Ščavnici in njenim organizmom, k čemur je pripomogel dr. Ciril Krušnik z Nacionalnega inštituta za biologijo. Proučevanje Ščavnice me je usmerilo k raziskovanju vodnih ekosistemov, kar sem nadgradil z doktoratom na isti univerzi.

Kako zahtevna je bila vaša pot do naziva rednega profesorja?

Pot do naziva rednega profesorja, ki sem ga leta 2022 prejel na Univerzi v Ljubljani, je bila zahtevna in raznolika, prepletena z raziskovalnim in pedagoškim delom doma in v tujini. Začel sem kot asistent na Biotehniški fakulteti leta 1999, doktoriral 2004 in kmalu zatem postal docent. Kot zaposlen na Inštitutu za vode RS sem koordiniral razvoj metod vrednotenja ekološkega stanja voda in bil aktiven v EU delovnih skupinah, kar je obogatilo mojo strokovnost. Po treh mesecih kot gostujoči profesor na Univerzi v Zagrebu leta 2015 sem postal izredni profesor. Zaradi preobremenjenosti sem leta 2019 zapustil inštitut in se samozaposlil, a kmalu zbolel. Ob podpori družine in sodelovanju z ženo, dr. Majo Pavlin Urbanič, ki je ustanovila Inštitut URBANZERO sem ponovno vzpostavil raziskovalno dejavnost in sodeloval pri monitoringu voda na Hrvaškem. V letu 2023 sem sprejel vloge dekana in visokošolskega učitelja, od 2024 pa predavam ekologijo voda kot redni profesor na Biotehniški fakulteti.

Kateri so najnovejši izzivi v vaši raziskovalni smeri, in kakšni so vaši načrti za prihodnje raziskave na področju ekologije?

Uspešnost sobivanja človeka z naravo, katere del so tudi vode, je osrednja tema mojih raziskovanj. Iščem nove rešitve pri pridobivanju podatkov in razvoju metod vrednotenja  stanja voda z metodami oddaljenega zaznavanja (npr. z droni). Z Inštitutom URBANZERO in sodelavci iz tujine sodelujem tudi pri razvoju uporabe pridobljenih informacij o prisotnih vodnih organizmih na podlagi dednega materiala (DNK), ki ga organizmi (npr. ribe)  oddajajo v vodo. S kolegi iz Inštituta Jožef Stefan izvajamo raziskavo vpliva živega srebra na vodne organizme v reki Idrijci. Nedavno sem bil skupaj s kolegi z Biotehniške fakultete, Inštituta za vode Republike Slovenije in Visoke šole na Ptuju uspešen na razpisu javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Slovenije. Izvajali bomo projekt tipizacije vodotokov v Sloveniji, ki bo uporabljena za lažje upravljanje vodotokov v Sloveniji, tudi v povezavi s poplavami. Pomemben del raziskav je tudi iskanje ustreznih okoljskih rešitev pri delovanju hidroelektrarn. Skratka, raziskovalnih izzivov – pogosto tudi tistih, ki bodo imeli neposredni vpliv na naša življenje, ne zmanjka.

Z ženo torej vodita tudi inštitut. Kakšno delo opravljata oz. kaj je primarna dejavnost vajinega podjetja? Predvidevam, da sodelujeta tudi s tujino.

Inštitut URBANZERO, celovito upravljanje okolja, d.o.o, je podjetje, katerega osnovni namen je na podlagi obstoječega znanja in izvedenih raziskav nuditi uporabno znanje na področju ekologije voda, upravljanja voda in spremljanja stanja voda. Velik del naših aktivnosti poteka za naročnike iz tujine ali v sodelovanju z inštitucijami iz tujine, delamo pa tudi za naročnike iz Slovenije. Že peto leto v sodelovanju z Univerzo v Zagrebu in Univerzo v Osijeku sodelujemo pri izvajanju monitoringa ekološkega stanja voda na Hrvaškem. Na podlagi prepoznanih organizmov t.i. bioindikatorjev ovrednotimo ekološko stanje voda. Ovrednoteno ekološko stanje je osnova za pripravo načrtov upravljanja voda. Za Evropsko okoljsko agencijo, ki ima sedež v Koebenhavnu (Danska) smo razvijali metodologijo vrednotenja hidromorfološke spremenjenosti obalnega morja. Raziskavo smo izvedli na primeru celotnega Jadranskega morja z uporabo metod oddaljenega zaznavanja. Trenutno sodelujemo tudi s podjetjem iz Francije pri uporabi metode okoljske DNK za zaznavo organizmov v vodi na porečju spodnje Save. Izvajamo tudi monitoringe ekološkega stanja voda v Sloveniji za različne naročnike, npr. izvajali smo tudi monitoring voda ob izgradnji druge cevi Karavanškega predora.

Vaše delo je zagotovo zelo časovno zahtevno. Kako usklajujete poklicne obveznosti, kot so raziskave in poučevanje, z družinskim življenjem?

Trenutno se vozim na delo v Ljubljano, z družino pa živimo na Ptuju. Moj urnik je zelo pester in se spreminja med dnevi v tednu. Običajno je tako, da grem v službo zelo zgodaj zjutraj. To je pomembno tudi zaradi tega, da se izognem gneči na avtocesti pred Ljubljano, poleg tega pa nam popoldan ostane vsaj kaj časa za druženje. Domov se poskušam vračat dovolj zgodaj, da vsaj del dneva preživimo skupaj. Glede na to, da imam nekatera predavanja tudi popoldan ali grem na teren, je kakšen dan v tednu ves dan zaseden in se uspem vrniti domov šele zvečer, tako otroka samo pozdravim pred spanjem. Običajno grem zvečer, ko drugi zaspijo, še delat na računalnik (npr. pripravljat predavanja). Vsaj kak dan na teden poskušam delat od doma, da nam ostane vsaj čas, ki ga sicer porabim za potovanje v Ljubljano, za druženje. Dnevi ob koncu tedna so običajno tisti, ko lahko največ časa preživimo skupaj.

Kako ste skozi leta uspeli ohranjati motivacijo in strast do raziskovanja, kljub obremenitvam in zahtevnosti akademskega sveta?

Strast do raziskovanja nikoli ne izgine. Vedno so stvari, ki jih ne poznaš in te zanimajo. Ves čas poskušaš najti rešitve oziroma razumeti naravo, ki je zelo kompleksna. Seveda se ne da skozi vse obdobje vse stvari početi enako intenzivno. Tako sem pred leti dve leti vsako nedeljo šel na teren na reko Ščavnico izmerit parametre kakovosti vode ne glede na vreme in ne glede na razmere, ki so vladale. Včasih tudi po neprespani noči. Pomembno je, da zastavljen načrt izpelješ, čeprav morda včasih nisi 100 % prepričan, če ne bi raje malo prej odnehal. Danes veliko časa posvečam prenašanju znanja in izkušenj na mlade, zato želim predavanja pripravit čim bolje in jih predvsem oplemenitit s svojimi izkušnjami.

Kakšen nasvet bi dali mladim znanstvenikom ali raziskovalcem, ki so na začetku svoje kariere in iščejo način, kako uravnotežiti poklicne ambicije z osebnim življenjem?

Dobra organizacija je ključ do uspeha. Vsekakor si je treba zastaviti cilj z zavedanjem, da je za dobro raziskovalno delo potreben čas.  Ključno je, da te tvoji najbližji pri tem podpirajo. S podporo najbližjih lahko črpaš navdih in moč tudi takrat, ko vse ne gre po načrtih. Sam sem se vedno zavedal, da ni pomemben samo cilj, ampak predvsem pot po kateri cilj dosežeš.