
Lenart dobil prvake bowling lige
18 april 2025ustvaril Nina Zorman

Trideset let juršinskih gospodinj
18 april 2025ustvaril Marjan Toš

Gumb po gumb, uspešna zgodba se šiva!
17 april 2025ustvaril Nina Zorman
Slovenija je dobila že 28. vinsko kraljico Slovenije. Nina Polanec iz Jablanc pri Zgornji Koreni bo predstavljala največji vinorodni okoliš Štajerska. 24-letnica se izobražuje za diplomirano organizatorko turizma na Fakulteti za turistične študije, hkrati pa končuje študij za inženirko oblikovanja na Višji strokovni šoli za les in oblikovanje v Mariboru. Po izobrazbi je tehnica oblikovanja in organizatorka poslovanja v gostinstvu in turizmu. V preteklosti se je dodatno izobraževala pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Maribor, za pripravo sladic pa bila nagrajena na mednarodnem tekmovanju Biser mora. V prostem času nastopa na številnih kulturnih prireditvah, sodeluje pri njihovi organizaciji, iz violine je končala tudi nižjo glasbeno šolo v Mariboru.
Kako lahko postanete Vinska kraljica Slovenije in kakšen je postopek izbora?
Najprej je treba oddati prijavo na Pomurski sejem, kjer kandidatinje prejmejo vprašalnik in gradivo za pripravo. Sledi zagovor pred strokovno komisijo, ki postavlja vprašanja iz različnih področij – o Evropi, Sloveniji in njeni ureditvi, vinogradništvu, avtohtonih sortah, kulinariki, slovenskih vinih ter o pesnikih in pisateljih, ki so pisali o vinu. Zagovor traja približno pol ure in je precej poglobljen.
Kaj se ti je pri izboru zdelo najtežje?
Zame je bila najzahtevnejša statistika. Potrebno je poznati različne podatke, kot so letna pridelava vina v Sloveniji, poraba na prebivalca in podobno. Veliko je številk, pri katerih se lahko hitro zmotiš, ostali deli pa mi niso predstavljali težav.
Polančeva je bila prisotna tudi na 27. Festivalu Malvazije v Portorožu. Foto: arhiv Vinska kraljica Slovenije
Kakšna je bila konkurenca?
Na izboru smo bile tri kandidatke – dve sva zagovor opravljali v živo, ena pa preko videopovezave.
Od kod izvira tvoja ljubezen do vina?
Z družino smo nekoč živeli v Ruperčah. Ko je oče podedoval Ribičevo domačijo, smo se preselili v Jablance. V najstniških letih sem začutila, da me vinogradništvo zanima. Oče je v delo vpeljal vso družino, saj smo že od nekdaj pomagali. S časom sem vzljubila ta poklic – lepo je delati v naravi, delo je ustvarjalno, dinamično in zahteva razmišljanje. Prav ta razgibanost me je pritegnila.
Popeljite nas po vaši domačiji. Kaj lahko pri vas vidimo in doživimo?
Imamo hektar in pol vinograda, vinsko klet in trenutno gradimo vinotoč, ki je za nas velika investicija. Upamo, da ga bomo kmalu dokončali, saj bo omogočal sprejem skupin do 60 ljudi. To je naš glavni cilj za prihodnost.
Katera sporočila želite predati kot Vinska kraljica Slovenije?
Želim poudariti pomen sodelovanja med vinogradniki. Gostje, bodisi domači bodisi turisti, si želijo raziskati širše območje in obiskati več različnih ponudnikov. Skupaj lahko dosežemo več. V Sloveniji že obstajajo večji vinskih festivali, ki jih organizirajo vinogradniška društva in dokazujejo, kako pomembno je povezovanje. Prav tako želim ozaveščati o kulturi pitja vina – bolje je spiti en kozarec kakovostnega vina kot več kozarcev povprečnega.
Foto: osebni arhiv
Kako vidite vinorodni okoliš Štajerska?
Največja prednost Štajerske so tla, na katerih trta odlično uspeva, še posebej sorte, kot so rizlingi in sauvignoni. Imamo vrhunska vina, a na področju trženja zaostajamo. Premalo se povezujemo, kar bi lahko izboljšali s skupnimi festivali in promocijo destinacije.
Kako pa ocenjujete Slovenijo kot vinsko destinacijo?
Slovenija se lahko kosa z evropskimi velikani, saj imamo vse pogoje za pridelavo vrhunskih vin, poleg tega pa se ponašamo z najstarejšo trto na svetu. Naša naloga je, da ta potencial izkoristimo.
Kaj v vinogradu delate najraje in kaj najmanj?
Najraje opravljam zelena dela na prostem, saj mi sonce daje dodatno energijo. Najmanj pa imam rada zimsko rez, ker zahteva natančnost in veliko potrpežljivosti. Z rezjo se vinogradniško leto začne, nato sledijo zelena dela, škropljenja, mulčenje, vršičkanje in druga opravila, ki trajajo skozi vse leto. Končni rezultat se pokaže šele v kleti, poleg truda pa je potrebna tudi sreča z vremenom.
Foto: osebni arhiv
Kako je prišlo do sodelovanja Kraljičinega vina in Vina in turizma Protner, ki skrbi za vaše vino?
Vino in turizem Protner mi zagotavlja kraljičino vino, saj smo za potrebe vinske kraljice Slovenije potrebovali večje količine. Naš vinograd trenutno obnavljamo, večino vina imamo še mladega, delujemo pa pod znamko Vina Polanec. Kraljičino vino je sauvignon, suho, letnik 2023, ki je na sejmu Agra v Gornji Radgoni prejel zlato medaljo. Gre za sveže vino, ki se odlično poda k lahkotnim jedem. Z družino Protner smo že dolgo povezani, zato smo se odločili za sodelovanje.
Vino že dolgo ni zgolj pijača, je umetnost. Kako vidite razvoj vina in kulinarike?
Kot diplomantko gostinske šole so me že zgodaj učili o povezavah med vinom in hrano. Opaziti je premik k vrhunski kulinariki, saj so ljudje pripravljeni za kakovostno izkušnjo plačati več. Upam, da ne bo prišlo do pretiravanja, saj Slovenci nismo narod visoke kulinarike. Pomembno je, da razumemo vino in hrano ter znamo ceniti trud, ki stoji za tem.
Kako boste na dogodkih po Sloveniji predstavili Štajersko?
Poudarila bom, da smo dežela belih vin. Posebno pozornost bom namenila bučnemu olju, ki je premalo prepoznano, čeprav je vsaj tako kakovostno kot olivno olje. Pomembno je, da izpostavimo naše prednosti in pokažemo, kaj znamo.
Obiskala je zavod SloVino, kjer je potekalo 22. ocenjevanje vin. Foto: arhiv Vinska kraljica Slovenije
Kaj počnete, ko niste obdani z obveznostmi Vinske kraljice Slovenije?
Sem članica mladinskega pevskega zbora v Koreni, folklorne skupine v Pernici in igram violino. Rada se ukvarjam s kreativnimi dejavnostmi, naj bo to kulinarika ali glasba. Sprostitev najdem v naravi.
Kako boste na dogodkih po Sloveniji in svetu predstavljali domačo Občino Duplek?
Duplek bom predstavila kot močno vinsko destinacijo, ki se postopoma razvija. Želim si tudi, da bi mladi pokazali več zanimanja za vinogradništvo, saj bi bilo škoda, da naši griči ostanejo neizkoriščeni.