Ogrožena mačka se vrača v slovenske gozdove in bogati naravno okolje velikih zveri na Slovenskem – po izumrtju slovenskih risov je bila prva uspešna neselitev leta 1973 iz Slovaške, zdaj pa naseljujemo nove rise iz Romunije – Pobudnik za prvo vnovično naselitev risa je bila lovska organizacija, ki sodeluje tudi v zdajšnjih projektih naseljevanja in spremljanja risje populacije v Sloveniji.

V soboto, 11. junija 2022, praznujemo mednarodni dan risov, ki ga bodo letos prvič proslavili tudi v Centru Dina v Pivki. Prireditev Dan risa v Pivki, bo ob 14:00 otvoril Boštjan Gorenc Pižama, ki bo s seboj pripeljal tudi glasbenika Srečka Meha, s katerim bosta z rokava stresala pravljice o medvedu, volku in risu. Nato bo sledilo odprtje razstave akademske slikarke Klarise Sipoš, ki bo razstavila svoja umetniška dela na temo risa.

Kot poudarjajo v centru Dino v Pivki, je glavni cilj projekta LIFE Lynx reševanje Dinarsko-JV alpske populacije risa pred izumrtjem ter njena dolgoročna ohranitev. Pred začetkom projekta je bila populacija izredno majhna, izolirana, njeni osebki pa so bili med seboj zelo sorodni. Stopnjo sorodnosti je bilo tako potrebno znižati, in sicer z doselitvijo zdravih osebkov iz druge, neogrožene populacije. V projektu v Slovenijo in na Hrvaško z mednarodnim sodelovanjem doseljujemo rise iz slovaškega in romunskega dela Karpatov ter s tem preprečujemo izumrtje naše populacije. Hkrati se zavzemamo za ohranjanje močne podpore javnosti in ključnih deležnikov za ohranitev risa, kar bomo dosegli tudi z izdelavo upravljavskih orodij, ki bodo temeljila na rezultatih znanstvenih raziskav. Sodelujemo z državami EU, v katerih ta populacija risov živi, ter na sistematičen način zagotavljamo dolgoročno ohranitev doseljenih živali in skrbimo za sprejemanje širše javnosti za varovanje risa. Sprejemanju projekta s strani deležnikov in širše javnosti namenjamo veliko pozornosti, saj je tesno sodelovanje z lokalnimi prebivalci in vsemi deležniki v procesu reševanja populacije risa ključnega pomena za njeno dolgoročno ohranitev. Izdelali bomo strateške dokumente na nacionalnih nivojih in na nivoju populacije, s katerimi bomo zagotavljali dolgoročno ohranitev obnovljene populacije. Znanstvena orodja, ki jih bomo na podlagi podatkov iz projekta razvili, nam bodo namreč omogočila razumevanje razvoja populacije, spremljanje uspešnosti ponovne naselitve, testiranje različnih upravljavskih scenarijev ter izbor najboljšega načina upravljanja s populacijo. Dolgoročni cilj projekta je razvoj populacije v uspešno delujočo enoto, ki bo kot del metapopulacije zmožna samostojnega in dolgoročnega obstoja na tem ozemlju. Prav tako bomo omilili vplive razdrobljenosti habitata preko prizadevanj za vzpostavitev povezanosti z drugimi okoliškimi populacijami in upoštevanja zahtev vrste v prostorskem načrtovanju.

Predstavniki partnerjev projekta LIFE Lynx se približno dvakrat letno zberemo na skupnem sestanku, katerega namen je pregled preteklega dela na projektu in načrtovanje aktivnosti za naprej. Med 23. in 25. majem smo se projektni partnerji iz vseh sodelujočih organizacij sestali že enajstič, tokrat na Gorenjskem.