Božič je praznik, tako globok in pomenljiv, da je osvojil ves svet, tako skrivnosten, tako ljubezni in dobrote poln, da preglasi vso grozo in strah sveta, tako nežen, blag in žlahten, da razmagneti vse naboje trpljenja. Božič na slovenskem praznujemo predvsem kot družinski praznik. Da bi ga lepše praznovali vsi, ki sobivajo in se srečujejo v Domu sv. Lenarta, so pripravili božični koncert na katerem je nastopil MePZ sv. Frančiška iz sosednje Svete Trojice, ki ga že vrsto let prizadevno vodi Andrej Dvoršak.

Božič je izziv za premirja, sovraštva in hudobije, je klic k miru, odpuščanju, spravi, prijateljstvu, vzajemnosti in upanju, je zdravilo proti malodušju, zaskrbljenosti, sprtosti … Od tam, od koder vsi svetovni mediji vsakodnevno poročajo o uporabi vseh možnih vojaških sredstev in nepredstavljivemu trpljenju ljudi, je tudi letos v Evropo pripotovala Betlehemska lučka miru. Namen akcije Luč miru iz Betlehema je, da bi na božični večer gorela v čim več družinah v vseh državah Evrope in jim prinašala mir. S to željo so jo skavti prinesli tudi v Dom, sv. Lenarta, da bi stanovalce, zaposlene in vse, ki v teh prazničnih dneh vstopajo skozi vrata Doma, povezovala in grela v dobroti in medsebojnem razumevanju.

Trojiške pevke in pevci so zapeli tudi v čast domovini, ki praznuje praznik samostojnosti in enotnosti. Zbranim je ob prihajajočem božiču voščil tudi direktor Zlatko Gričnik. Prijeten in doživet kulturni dogodek so zaključili ob pogostitvi v dnevnem centru.

»Prazniki že tisočletja napolnjujejo človeško življenje in ga hkrati razbremenjujejo; s tem življenje osmišljajo in hkrati lajšajo ter harmonizirajo«, pravi etnolog dr. Ovsec. Kristjani po vsem svetu se v teh dneh pripravljajo na praznik rojstva Odrešenika, Jezusa Kristusa. Skorajda ni človeka, ki se ga ne bi dotaknila božična zgodba o rojstvu v revnem okolju hleva v Betlehemu. Jožef in Marija, ki sta se pokoravala cesarjevemu ukazu, sta se odpravita na pot, da bi se popisala, toda v mestu zanju ni prostora. Tako se je Jezus rodil v votlini, ki je služila za zatočišče živini. Marija je Jezusa položila v jasli, ker druge postelje zanj ni imela. To je za človeka primer skrajne revščine. Prvi, ki jim je bila sporočena vesela novica, so bili pastirji. Pri Judih so pastirji veljali za siromake, za ljudi na robu družbe, za Grke pa so pastirji čuvarji ljubezni.

mag. Apolonija Šporin