Člani Kulturnega društva Sveta Ana so danes prispeli v zlato Prago, kjer se bodo udeležili festivala Slovenija v Pragi, ki poteka med 25. in 28. avgustom prirejata društvo Si.in ter slovensko veleposlaništvo v Pragi. Ujeli smo jih na poti v prestolnico Češke, da so nam predstavili kako dobro pripravljeni se odpravljajo na nastop in kako poteka samo potovanje.

Izbor prijavljenih so opravili organizatorji in v Prago pripeljali 600 slovenskih kulturnikov in kulturnic, ki bodo v svojih nastopih izlili svoje goreče slovensko srce. »Za nastop na festivalu smo se pripravili z intenzivnimi vajami, z izborom pesmi iz našega bogatega raznovrstnega več žanrskega repertoarja. Pripravili smo nekaj iz zakladnice slovenskih ljudskih, ker smo tudi cerkveni zbor, smo se odločili za Ave Marijo Josefa Gruberja in zapeli tudi nekaj slovenskih popevk, kot sta Ljubim te Slovenija in Ko boš prišla na Bled,« so nam zaupali člani KD Sveta Ana.

Košarica lokalnih dobrot Slovenskih goric za darilo
Obisk festivala jim pomeni priložnost za druženje, spoznavanje novih glasbenih prijateljev iz vseh koncev Slovenije in predstavitev Slovenskih goric in čudovite Svete Ane. 30-članska ekipa KD Sveta Ana je del Slovenskih goric odnesla tudi s seboj in sicer so pripravili tudi posebno darilno košarico za direktorja festivala in veleposlanico Strniša:

»Kvaliteto Svete Ane smo v Prago ponesli tudi s košaro lokalnih dobrot naših domačih proizvajalcev, ki smo jih podarili direktorju festivala g. Alešu Breznikarju in cenjeni veleposlanici ge. Tanji Strniša. Izjemno ponosni smo, da lahko zastopamo domači kraj in našo pesem ponesemo v svet.«

Foto: arhiv društva

V Prago so se v sodelovanju s še dvema društvoma odpravili z avtobusom in se na poti iskreno zabavali. Pot je potekala gladko, saj so si razdelili zadolžitve, nekdo je poskrbel za hrano, drugi za pijačo, tretji za živo glasbo in pot je potekala gladko in brez zapletov, kar pa lahko spremljamo tudi na njihovih družbenih omrežjih, kjer lahko vidimo, da se na nastop odpravljajo sproščeno in z veliko željo, da predstavijo Slovenske gorice in Slovenijo v najboljši možni meri.

Folkloristi nastopijo v soboto na Praškem gradu
Folkloristi se bodo v soboto predstavili na Praškem gradu v značilnih folklornih oblačilih. Plesno izročilo vzhodne Štajerske zaznamujejo hitri in sunkoviti obrati v "cvajšritih" in policah ter nežni in zaljubljeni pogledi v "štajeriših" in valčkih. Vzhodna štajerska se vije vse od gozdnatih Haloz pa do konca Slovenskih goric. V odrski postavitvi lahko vidimo različne variante plesov zapisanih na vzhodni Štajerski, ki so se plesali na koncu 19. in v začetku 20. stoletja na širšem območju vzhodne Štajerske. Kostumi, ki jih nosijo plesalci, so značilni za konec 19. in začetek 20. stoletja in so se nosili ob nedeljah in večjih praznikih pri Sveti Ani in vaseh okoli nje. Rekonstrukcija folklornih kostumov je bila opravljena s strani dr. Marije Makarovič med leti 1999 in 2001.

Petkov večer v Plečnikovi cerkvi bo obogatilo ubrano petje pevcev KD Sveta Ana
Cerkveno – prosvetni pevski zbor KD Sveta Ana se bo s svojim glasbenim repertoarjem predstavil v znameniti Plečnikovi cerkvi Srca Jezusovega. Med drugim bodo nastopili tudi Obrtniški mešani pevski zbor Notranjska, Pevsko Kulturno Društvo Canticum, KD Svetega Mihaela Grosuplje – Mihaelovi tramburaši in MPZ Mežiški knapi.

Foto: arhiv društva

Jože Plečnik se je neizbrisno zapisal v zgodovino Prage in češke arhitekture – kot arhitekt Praškega gradu in cerkve Srca Jezusovega, pa tudi kot profesor na praški Umetnoobrtni šoli, kjer je vzgojil več kot petdeset vodilnih čeških arhitektov. Cerkev Srca Jezusovega je rimskokatoliška cerkev na Trgu Jurija iz Podjebrad v četrti Vinohrady v Pragi. Zgrajena je bila med letoma 1929 in 1932, Plečnik pa je navdih zanjo iskal v zgodnjekrščanskih in antičnih vzorih.

Cerkev je eden najpomembnejših čeških verskih objektov 20. stoletja. Na prvi pogled je najbolj presenetljiva značilnost te cerkve ogromna steklena ura s številčnico premera 7,6 metra na 42 m visokem ravnem stolpu, ki se razteza čez celotno širino fasade. Zasnova te prepoznavne moderne stavbe je nastala po navdihu starokrščanske arhitekture in spominja na Noetovo barko. Zanimivost tega najpomembnejšega češkega sakralnega objekta 20. stoletja je pomanjkanje prižnice.