Akademija in strokovni posvet ob 200 – letnici rojstva duhovnika in slovenstvu predanega moža iz Savcev pri Sv. Tomažu
Narodni buditelj Jakob Meško se je rodil 9. julija 1824 v Savcih pri Sv. Tomažu, umrl pa je 13. julija 1900 pri Sv. Lovrencu v Slov. gor, današnjih Juršincih. Kot je o njem zapisal akademik dr. Anton Slodnjak v slovenskem biografskem leksikonu, se je šolal na varaždinski gimnaziji in nato nadaljeval študij bogoslovja v Gradcu. Tam je obiskoval tudi pedagoški tečaj. Kot kaplan je najprej služboval v Arvežu, od leta 1853 pri Sv. Juriju ob Ščavnici in v Središču ter od leta 1856 na Ptuju. Tam je bil ravnatelj glavne šole in leta 1861 med ustanovitelji čitalnice. Od leta 1864 je bil župnik, dekan in šolski nadzornik v Marenbergu (današnjih Radljah ob Dravi) in od leta 1867 do smrti župnik pri Sv. Lovrencu v Slov. gor (danes Juršinci). Leta 1893 je bil imenovan za lavantinskega častnega kanonika. V svoji župniji je zgledno skrbel za urejeno cerkev in vestno opravljal dušno-pastirsko službo. Med ljudmi, ki so ga imeli radi , je nenehno krepil slovensko narodno zavest. Njegova zlata maša 8. avgusta 1897 je bil tudi zaradi tega veličastni in množično obiskani narodni tabor.
Meško je bil velik podpornik slovenstva in se je zavzemal tudi za gospodarski napredek podeželja v ptujski okolici. Leta 1870 je osnoval Politično in narodno-gospodarsko društvo in v njem večkrat predaval o gospodarskih, političnih in kulturnih vprašanjih. Sodeloval in dopisoval si je z mnogimi uglednimi slovenski narodnimi buditelji takratnega časa. Davorin Trstenjak ga je označil za »enega od najmočnejših stebrov slovenstva v Štajerski Panonii.«
Mešku v čast in spomin so Ustanova dr. Anton Trstenjaka skupaj z občinama Juršinci in Sv. Tomaž pri Ormožu pripravile svečano akademijo s kulturnim programom in strokovno znanstvenim posvetom. Nanj so povabili poznavalce Meškovega življenja in dela, ki so osvetlili njegovo delovanje v kontekstu zgodovinskega spomina in vloge, katero je imel ta narodni buditelj pri ohranjanju in preživetju Slovencev in slovenskega jezika v prostoru Slovenskih goric in Prlekije. Referate so pripravili Mira Petrovič iz ptujske knjižnice Ivan Potrča, dr. Renata Debeljak iz OŠ Olge Meglič, dr. Štefan Čelan iz ZRS Bistra Ptuj in akademik prof. dr. Marko Jesenšek iz SAZU.