Simpozij o delu in življenju učitelja in velikega planinca Frana Kocbeka

Planinsko društvo Hakl iz Svete Trojice, Planinska zveza Slovenije in Medobčinski društveni odbor Pomurskih planincev so v sodelovanju z občino Benedikt organizirali Kocbekov dan. S tem dogodkom so se spomnili velikega slovensko goriškega rojaka iz Ločkega Vrha, ki se je s požrtvovalnim in vsestranskim delovanjem zapisal v slovensko planinstvo, saj je bil neutrudni planinski delavec in organizator. V okviru Kocbekovega dneva so izvedli planinski pohod po Kocbekovih poteh in odkrili obnovljeno spominsko obeležje na njegovi domačiji v Ločkem Vrhu. Pripravili so simpozij z naslovom Življenje in delo Frana Kocbeka, na katerem so poznavalci njegovega življenja in planinskega udejstvovanja razkrili vso širino njegovega bogatega in razvejanega delovanja v planinstvu in v učiteljskih vrstah. V benediški šoli je bila na ogled razstava, ki je pritegnila veliko obiskovalcev. Pestro dogajanje so sklenili s planinskim druženjem.

Fran Kocbek je bil sicer šolnik in turistični pisatelj. Rodil se je 26. januarja 1863 v Ločkem Vrhu pri Sv. Benediktu v Slov. goricah, umrl pa 7. avgusta 1930 v Gornjem Gradu. Obiskoval je osnovno šolo v Negovi, meščansko šolo v Radgoni in učiteljišče v Mariboru. Tam je maturiral je leta 1882 in sedem let služboval v Žalcu kot podučitelj, poldrugo leto na Rečici kot učitelj in od oktobra 1890 do upokojitve 31. decembra 1921 kot nadučitelj v Gornjem gradu, kjer je po upokojitvi tudi živel. V Gornjem Gradu je bil pobudnik ustanovitve narodnega denarnega zavoda in kasneje pašniške zadruge. Za Zgornjo Savinjsko dolino je bil pomemben kot ocenjevalec redkih knjižnih del o njej in opisovalec alpskega rastlinstva. V času prebujanja slovenske planinske zavesti je bil eden izmed najbolj dejavnih planinskih organizatorjev, saj je bil pobudnik izgradnje številnih planinskih koč in poti. Na predlog Antona Aškerca je dobila koča na Molički planini Kocbekovo ime (Kocbekov dom na Korošici). Njegovo ime nosi tudi osnovna šola v Gornjem Gradu.