Peticijo so leta 1848 podpisali mnogi slovenski razumniki iz Slovenskih goric

Program »Zedinjene Slovenije« je oblikoval in ga je že 17. marca 1848 zahteval celovški stolni kaplan in narodni buditelj Matija Majar – Ziljski. Njegove zahteve so bile objavljene 29. marca v časniku Novice. Istega dne je nastala tudi pobuda, ki so jo dunajski Slovenci naslovili na kranjske deželne stanove. Pozneje so nastajali še drugi, bolj natančni in odločni programi, med drugimi 16. aprila 1848 peticija graških Slovencev in 20. aprila 1848 tudi program dunajskega društva Slovenija, ki mu je v tem času predsedoval ugledni slovenski jezikoslovec Fran Miklošič. Geograf Peter Kozler je pripravil brošuro o mejah Slovenije in zemljevid slovenskih dežel z vrisanimi etničnimi mejami. Urednik Novic Janez Bleiweis je na Dunaju v začetku aprila slovenske zahteve predstavil nadvojvodi Janezu. Ta je pred tem polnih 15 let uradoval med Slovenci v Mariboru.

Tri ključne točke programa Zedinjene Slovenije (ustanovitev Slovenije, priznanje slovenščine ter nasprotovanje vključitvi v Nemčijo) so podpisovali v obliki peticije. Ohranjenih je 51 podpisnih pol dokazuje, da je program dobil množično podporo. Podpisano peticijo so predložili avstrijskemu parlamentu, ki je obravnaval ustavne načrte o preureditvi monarhije. Po razpustitvi parlamenta in razglasitvi centralistične oktroirane ustave 4. marca 1849 so takšne zahteve postale brezpredmetne. Peticijo so med prvimi podpisali tudi mnogi slovenski razumniki, predvsem zavedni slovenski duhovniki v osrednjih Slovenskih goricah, med njimi Oroslav Caf, doma iz Zg. Verjan, dr. Anton Murko iz Sp. Voličine in dr. Lovro Vogrin, doma iz Sp. Senarske. Podpisalo jo je tudi veliko število ljudi, še posebej na območju Sv. Ane, Lenarta, Sv. Trojice, Cerkvenjaka, Benedikta in drugih krajev. Ob 160-letnici zahteve po Zedinjeni Sloveniji je leta 2008 lenarško Zgodovinsko društvo pripravili znanstveni simpozij, na pročelju doma kulture pa je bila odkrita spominska plošča nosilcem te pobude v osrednjih Slovenskih goricah.