Minuli teden so športno dvorano Bonifika v Kopru zasedli taekwondoisti iz celega sveta, kjer so se na svetovnem pokalu v neolimpijski različici taekwondoja ITF v različnih starostnih kategorijah od 12. leta naprej predstavilo okoli 1600 borcev iz 55 držav, med njimi tudi 25 Slovencev. Domači tekmovalci so v različnih kategorijah osvojili osem kolajn. Kakšno vzdušje je bilo med tekmovalci nam je povedal Lenartčan Sven Hojs, ki se je domov vrnil bogatejši za srebrno madaljo.

Svetovni pokal v ITF Teakwondoju, ki se je ta minuli vikend odvijal v Kopru je končan. Kakšni so tvoji občutki?
Po tekmovanju se počutim zelo dobro, lahko povem, da sem ponosen na sebe. Res je, da sem odšel na samo tekmovanje v cilju po medalji, kar se mi na koncu ni izšlo, saj sem izgubil z majhno razliko proti kasnejšemu zmagovalcu kategorije, vendar sem nad prikazanim zadovoljen. Odboril sem se tako, kot se znam in to tekmovanje je bilo dokaz, da sem že zdaj v dobri formi.

Tekmovanja se je v različnih kategorijah udeležilo okoli 1600 borcev iz 55 držav. V kateri kategoriji si tekmoval ti in kako si se odrezal?
Tekmoval sem v disciplini borb, posamično in ekipno. Posamično sem tekmoval v članski kategoriji do 69kg, kjer nas je bilo v kategoriji 39. Zmagal sem tri borbe, v četrfinalu pa sem izgubil proti kasnejšemu zmagovalcu turnirja iz Argentine. V ekipnih borbah, kjer se pomeri 5 tekmovalcev, sem nastopal s svojimi klubskimi sotekmovalci in smo premagali tri nasprotne ekipe. V polfinalu smo celo premagali aktualne evropske prvake in nato v finalu žal mogli priznati premoč ukrajinski ekipi. Tako da sem domov prišel s srebrno medaljo.

Kakšni so bili tekmeci, v čem so bili boljši/slabši?
V kategoriji nas je bilo 39, večino nasprotnikov sem poznal. Tokrat sem prvič nastopil na članskem tekmovanju, kjer so bili prisotni tekmovalci iz vsega sveta, ne samo iz Evrope. V prvi rundi sem premagal Japonca, v drugi Argentinca, v tretji Ukrajinca in nato izgubil od Argentinca. Argentinec me je, moram priznati, predvsem presenetil, saj je imel čist drugačno tehniko gibanja in udarjanja. Prav tako je dosti bežal iz borišča. Na žalost je pravilo na svetovnih pokalih, da vse borbe razen finalne trajajo 1x po 3 minute, tako da ni bilo možnosti posveta s trenerjem med samimi rundami. Če bi bilo to možno, verjamem, da bi s pomočjo trenerja tega borca lahko premagal.

Kako se je odrezala vaša ekipa?
Slovenska reprezentanca je dosegla štiri 1. mesta, eno 2. mesto in tri 3. mesta. Zelo dober rezultat za ekipo ki je štela 34 tekmovalcev.

Foto: splet

Kako so potekale tvoje priprave na svetovni pokal?
Priprave so se začele meseca avgusta. Treniral sem 9x tedensko. Ponedeljek, sreda, petek in sobota dopoldan, ter od ponedeljka do petka tudi popoldan. Treningi so bili različni. Na začetku priprav smo večinoma delali na fizični pripravljenosti, sredina priprav na tehniki, zadnja dva tedna pa smo večinoma sparirali.

Kako si dvigoval psihično pripravljenost?
Moram priznati da do samega dneva pred borbami sploh nisem bil živčen. Dan pred borbo, pa so se začeli majhni živčki, ponoči sem se tudi par krat zbudil. Zjutraj sem vse to rešil z dobrim zajtrkom, ko sem pa prišel v dvorano sem si nadel slušalke in se poskušal čim bolj odmakniti od samega dogajanja, da se umirim. Kakšno uro pred tekmovanjem sem se začel segrevati, potem pa sem se z vsako borbo posebej še bolj sprostil.

Tekmovanje se je pričelo v torek, 4. oktobra, in se zaključilo s slovesnostjo v soboto. Si bil vse dneve v Kopru in kaj se je dogajalo v tem času? Ste imeli tudi čas za spoznavanje in zabavo?
V ponedeljek smo prišli v Portorož, kjer smo imeli uradno tehtanje. Potem so tekmovanje porazdelili med različne discipline in starostne kategorije. Članske kategorije v borbah so prišle na vrsto komaj v petek. Do takrat smo dneve preživljali v hotelskih sobah ali pa ob morju. Če je nastopal kateri od Slovencev smo ga seveda šli tudi v živo podpret v dvorano. V petek in soboto, ko sem imel tudi sam tekmovanja, pa sem bil ves dan v dvorani. Po sobotni zaključni slovesnosti, je bil organiziran Sayonara party, kjer smo se malo poveselili in podružili z ostalimi tekmovalci in trenerji.

Gre za res številne delegacije, kako je bilo prvenstvo organizirano?
Tekmovanje je bilo organizirano zelo dobro. Ni bilo nikakršnih zamud med kategorijami. Prav tako je bilo za nastanitve zelo dobro poskrbljeno. Države, ki niso prišle z lastnim cestnim prevozom so tudi imele organizirane avtobusne prevoze, za katere pa nisem slišal nikakršnih pripomb.

Slovenski borci so osvojili osem odličij, od tega štiri zmage. Aleš Lorber je zmagal med veterani (36-45) v kategoriji nad 86 kg, Urša Terdin med članicami do 70 kg, Larisa Žagar Slemenšek med članicami do 65 kg, članice pa so dobile tudi ekipno tekmo.

Člani ekipno so zasedli drugo mesto, Žiga Zagoranski je bil med člani do 63 kg tretji, prav tako Marko Pečar med mladinci do 65 kg ter Tibor Oblak med kadeti do 60 kg.

Šlo je za tekmovanje, ki je na sporedu vsaki dve leti in se izmenjuje s svetovnim prvenstvom. Po mnenju tekmovalcev gre za še močnejšo različico od prvenstva, saj na SP velja omejitev enega tekmovalca na državo, v svetovnem pokalu pa jih lahko nastopa več.