Dovoljeno vznemirjanje in odstrel kormoranov

Ministrstvo za okolje in prostor je že konec novembra na zahtevo Ribiške zveze Slovenije izdalo dovoljenje za vznemirjanje in odvzem iz narave z odstrelom do 139 ptic vrste veliki kormoran (Phalacrocorax carbo) na leto, na določenih območjih. Vznemirjanje in odvzem iz narave z odstrelom sta dovoljena upravljavcem lovišč, katerih lovišča se v skladu z Odlokom o loviščih v Republiki Sloveniji in njihovih mejah nahajajo na odsekih rek na določenih območjih. Dovoljenje je izdano za obdobje petih let od dokončnosti odločbe. Dne 1. decembra 2022 je Lovska zveza Slovenije prejela prošnjo Ribiške zveze Slovenije, da vse lovske družine, upravljavke lovišč, seznanijo z izdanim dovoljenjem s prošnjo, da lovske družine, ki upravljajo z loviščem na območju rek, določenih z dovoljenjem, pristopijo k izvajanju ukrepa vznemirjanja oziroma odstrela kormoranov na točno določenih predelih oz. lokacijah večine slovenskih vodotokov.

Kot ocenjujejo v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), velja kormoran za zelo razvpito vrsto, saj ga mnogi označujejo za velikega škodljivca v ribištvu. Gre za veliko, gosi podobno vrsto ptice, ki lovi pod vodo. Za kormorane je značilno, da imajo slabo razvito trtično žlezo, zato si svojega perja ne mastijo in se to v vodi premoči. Značilno vedenje kormoranov je torej sedenje na obali z razprtimi krili, kjer si po lovu v vodi sušijo perje.V Sloveniji so preletniki in zimski gostje ob morju in na skoraj vseh večjih slovenskih vodnih površinah. Sladkovodni ribiči in Ribiška zveza Slovenije ocenjujejo, da se je ta vrsta ribojedih ptic že pred leti na večini slovenskih vodotokov občutno prenamnožila in povzroča na ribjem življu veliko škodo. Kormorani se pojavljajo tudi v Slovenskih goricah, in sicer ob reki Pesnici in na nekaterih akumulacijskih jezerih, tudi v Radehovi ter pri Sveti Trojici.