Minuli konec tedna, od 27. do 29. maja, je v Lenartu potekal tradicionalni 10. Kmetijsko obrtni sejem KOS 2022. Sejem organizira Konjeniško društvo Slovenske gorice Lenart v sodelovanju z Občino Lenart, ki idejo od samega začetka podpira. V zadnjih letih so se v organizacijo dogodka vključili tudi Razvojna agencija Slovenske gorice, LAS Ovtar Slovenskih goric, Društvo vinogradnikov Lenart, Govedorejsko društvo Slovenske gorice Lenart, Štajerska turistična zveza, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj, Kmetijsko svetovalna služba Lenart (v nadaljevanju: KGZ Ptuj, KKS Lenart), Radio Slovenske gorice, Ovtarjeve novice, Kreativna Pika d.o.o. in dodatna medijska sponzorja naš portal Ovtar24.si in Maribor24.si.

Sejem so letos organizirali po dveh letih premora, saj je le-ta zaradi razmer povezanih s covidom dve leti zapored odpadel. Zadovoljstva, da jim je uspelo po dveh letih ponovno organizirati sejem tudi ni skrival direktor sejma Franc Lovrenčič, ki je ob otvoritvi povedal:

»Občutki so lepi in sama otvoritev je na nek način prezentacija dosedanjega truda, celotne naše ekipe, ki smo sejem pripravljali. Saj veste, v dveh letih, ko sejma ni bilo se nekaj zadev obrne in jih moraš na novo zastaviti. Zadovoljni smo s številom in strukturo razstavljavcev. Prepričan sem, da bo to lep tridnevni dogodek, ki ga velja obiskati. Otvoritev je eden od delov, ki uradno mora biti, sicer pa je sejem tu pred obiskovalci in jih vabi, da si ga ogledajo. Obiskovalci si lahko ogledajo kmetijsko mehanizacijo, izdelke obrti in druge prezentacije. Na sejmu se predstavlja preko sto razstavljavcev, med njimi tudi številni nosilci dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Prav gotovo se za vsakega najde nekaj.«

Strokovni posvet Slovenko kmetijstvo po letu 2023
Sejemsko dogajanje se je pričelo v petek, 27. maja, s strokovnim posvetom v Domu kulture v Lenartu z naslovom Slovensko kmetijstvo po letu 2023 in je potekal v organizaciji Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj in Občine Lenart.

»V prihodnjem letu nas namreč čaka začetek novega programskega obdobja; v bistvu novo obdobje skupne kmetijske politike na evropskem nivoju. Zadevo želimo predstaviti kmetijskim strokovnjakom, občinam, kot tudi širši javnosti,« je povedal moderator dogodka in vodja izpostave Lenart v Kmetijsko gospodarskem zavodu Ptuj Franci Ornik.

Na posvetu so sodelovali državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS mag. Aleš Irgolič, predsednik Kmetijsko gospodarske zbornice Slovenije Roman Žveglič, agrarni ekonomist in izredni profesor z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani dr. Aleš Kuhar in direktor Kmetijsko gospodarskega zavoda Ptuj Andrej Rebernišek.

Vsi razpravljavci so menili, da je kmetijstvo gospodarska dejavnost posebnega družbenega pomena predvsem zaradi njegove večnamenske vloge. Temeljna naloga kmetijstva v povezavi z živilstvom je pridelava varne in kakovostne hrane. Poleg tega kmetovanje pomembno vpliva na kakovost voda, tal, zraka in biotsko raznovrstnost, prispeva k podobi kulturne krajine ter s svojo gospodarsko in socialno vlogo k vitalnosti in poseljenosti podeželja. Kmetijska politika mora temu pomagati, usmerjati in regulirati.

Sodelujoči strokovnjaki na posvetu so menili, da država nameni za kmetijstvo veliko denarja, kljub temu pa število kmetijskih gospodarstev upada, v zadnjih desetih letih se je v Sloveniji število kmetijskih gospodarstev zmanjšalo za okrog 4.000. Ocenili so, da je strateški načrt Skupne kmetijske politike 2023-2027 dobra osnova za nadaljnji razvoj majhnih srednjih in velikih kmetij ter kmetijskih podjetij, ponuja pa tudi številne možnosti mladim kmetom. Vsekakor pa se bo tudi kmetijstvo moralo prilagajati podnebnim spremembam (namakanje kmetijskih površin, protitočna zaščita itd). Prepričani so tudi, da je potrebno dosledno izvajati nadzor nad porabo pridobljenih sredstev, vsekakor pa je treba poenostaviti postopke za pridobivanje javnih sredstev. Menili so tudi, da trenutne tržne razmere na kmetijskem trgu lahko trajajo še nekaj časa, vse pa je odvisno od nadaljevanja in razpleta ukrajinske vojne.

Vodenje teličkov za pokal LISKA
Sledilo je vodenje teličkov za pokal LISKA, kjer otroci vodijo teličke, organiziralo pa ga je Govedorejsko društvo Slovenske gorice Lenart.

Otvoritev sejma
Ob 12. uri je bila slovesno otvoritev sejma, ki ga je slovesno odprl poslanec Državnega zbora RS Franc Breznik, ki ob otvoritvi sejma med drugim dejal:

»Sejmi so skozi stoletja vplivali na razvoj mest, vasi, obrtnih šol in podobno. V novejšem času pa so del informiranja javnosti in kreirajo razvoj določenih dejavnosti. Sejem je prvotno narekoval najbolj pošteni del trgovine, torej direktni stik prodajalca s kupcem. Sejmi bodo še naprej kreirali nekatere oblike trženja in mislim, da je Lenart zelo ponosen na svojo 10-letno tradicijo tega sejma na Poleni.«

Ob poslancu je zbrane nagovoril tudi direktor sejma Franc Lovrenčič, ki je dejal:

»Imamo več kot 100 razstavljavcev, dobro so se odzvali tudi v dopolnilnih dejavnostih in kulinarični ponudbi.«

Zbrane je nagovoril tudi župan Občine Lenart mag. Janez Kramberger, ki sejem podpira od samega začetka in ni skrival zadovoljstva, da bodo lahko zadnji dan sejma ponovno izbrali županovo vino. Zbrane na sejmu pa je pozdravil tudi predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič.

Festival zelja, repe in fižola

Sledil je Festival zelja, repe in fižola s strokovnim posvetom, ki se je pričel s pogostitvijo Srednje šole za gostinstvo in turizem Radenci. Dijaki so skupaj s profesorico Zdenko Mesarič pripravili nabor jedi iz fižola, repe in zelja v trendu s časom (na žlico, namazi, pecivo, ...). Strokovni del festivala s strokovnim posvetom o zelju, repi in fižolu pa je vodila Miša Pušenjak, svetovalka specialistka iz Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Zavod Maribor za zelenjadarstvo in okrasne rastline. Ob tem so si obiskovalci lahko ogledali tudi razstavo raznih sort fižola, ki jih je za to priložnost posodila kmetovalka in ljubiteljska zbirateljica sort fižola Nataša Šalamun iz Cerkvenjaka, ki je tudi sodelovala na posvetu. Ob Miši Pušenjak in Nataši Šalamun so na posvetu sodelovali še profesorica Zdenka Mesarič in Stanislava Pažek, svetovalka specialistka za predelavo zelenjave iz KGZS-Zavod Ptuj ter direktorica Razvojne agencije Slovenskih goric dr. Milojka Domajnko.

Na sejmu so delili tudi letake z zanimivi informacijami o fižoli, repi in zelju. Namen festivala je bila predstavitev tehnologij pridelave in predelave vrtnin v Slovenskih goricah, predstavitev kmetij, osveščanje o prednostih uživanja hrane iz naše bližine in kulinarične delavnice na temo vključenih vrtnin.

Sejemsko vino je postal Rumeni muškat Vinogradništva Križovnik iz Jurovskega Dola
Tradicija sejma pa je tudi izbor sejemskega vina. Na izboru lahko sodelujejo ponudniki vin na sejmu z vini, ki jih na sejmu ponujajo. Letos je 16 članska komisija izbirala med sedmimi vzorci in za sejemsko vino izbrala Rumeni muškat Vinogradništva Križovnik iz Jurovskega Dola.

Digitalizirajmo lokalne turistične vsebine
Petkovo dagajanje se je zaključilo s posvetom predsednikov turističnih društev in zvez ter lokalnih turističnih vodnikov za Štajersko območje v prostorih Razvojne agencije Slovenske gorice v Lenartu na temo: Digitalizirajmo lokalne turistične vsebine v organizaciji Štajerske turistične zveze.

Sobotno dogajanje na sejmu naj bi se pričelo s kuhanjem štajerske kisle juhe, vendar so ga organizatorji zaradi slabega vremena prireditev prestavili na 26. junij 2022, ko bodo na Hipodromu Polena konjske dirke.

Festival slovenskogoriške gibanice
Sledil je Festival Slovenskogoriške gibanice na katerem se razglasili rezultate in pripravili okroglo mizo. Za najboljšo slovenskogoriško gibanico je komisija med desetimi gibanicami izbrala gibanico Andreje Bunderla iz Sp. Žerjavcev pri Lenartu. Nagrajenki so podelili zlati lopar, obiskovalci pa so lahko najboljšo slovenskogoriško gibanico tudi poskusili.

V strokovnem posvetu o gibanici so sodelovali Terezija Bogdan, svetovalka za družino in dopolnilne dejavnosti na Kmetijsko gozdarskem zavodu Ptuj, Zdenka Mesarič iz Srednje šole za gostinstvo in turizem Radenci, Vili Rezman, raziskovalec prehranske dediščine, Jožica Kramberger, predsednica Društva kmečkih žena in deklet Lenart in Milojka Domajnko, doktorica agronomije in direktorica Razvojne agencije Slovenske gorice.

Nastop country plesnih skupin

Popoldne je med drugim sledil še nastop country skupin, nastopili sta dve plesni skupini, in sicer: plesna Crazy Boots Country Line Dance skupina, ki pleše in ustvarja na področju Maribora in okolice in Country Roses Line Dance.

13. županovo ali protokolarno vino Občine Lenart je postal Rumeni muškat Vinogradništva Pulko iz Korene

Nedeljsko dogajanje na sejmu se je pričelo z izborom županovega vina, ki ga je izbirala 32 članska ocenjevalna komisija pod vodstvom Andreja Reberniška. Komisija je zbirala med sedmimi vzorci vin, ki so bili pred tem na društvenem ocenjevanje ocenjeni kot zelo dobri. Na koncu so se odločili za Rumeni muškat dr. Boruta Pulka, viš. predavatelja Katedre za vinogradništvo in vinarstvo na Fakulteti za kmetijstvo biosistemske vede Maribor.

Podelitev diplom iz regijskega ocenjevanja vin
Ob koncu sejma KOS so vinogradnikom podelili še diplome iz regijskega ocenjevanja vin. Med vsemi vzorci so štirje pridelovalci prejeli naziv šampion, in sicer: Vinogradništvo Šenveter s Svete Ane, Janez in Marijana Senekovič s Svete Ane, Vinogradništvo Očkerl z Jakobskega Dola in Milan Mašič s Hrvaške. S prihodom starodobnikov se je sejemsko dogajanje v Lenartu zaključilo.

Organizatorji so zadovoljni, da jih je po dveh letih ponovno uspelo izpeljati sejem in da je kljub slabemu vremenu sejemsko prizorišče v osrčju Slovenskih goric obiskalo veliko število obiskovalcev ob blizu in daleč. Kot nam je povedal direktor sejma KOS Franc Lovrenčič pa organizatorji že snujejo načrte za prihodnje leto in razmišljajo, da bi ob sejemskih dejavnostih še večji poudarek dodali na lokalni kulinarični ponudbi.

Fotografije:
arhiv sejem KOS, arhiv Štajerska turistična zveza Maribor, arhiv Razvojna agencija Slov. gorice, Maksimiljan Krautič in Nina Zorman.