Mesto Lenart je bogatejše za novo Demenci prijazno točko. Po domu starejših občanov v Lenartu in trgovini Lidl se je pridružil še Zdravstveni dom Lenart. Zaposleni na tej točki so pred odprtjem pridobili določena znanja, ki so pogoj, da sploh lahko postanejo Demenci prijazna točka. V sklopu tega izobraževanja so se naučili kakšni so znaki demence, kako prepoznati demenco, kako komunicirati z osebo in tudi kako osebi z demenco pomagati – ne samo osebi z demenco, ampak tudi svojcem in vsem, ki želijo pridobiti informacije o tej hudi bolezni.

V petek popoldan, 14. oktobra, je pred stavbo Zdravstvenega doma Lenart potekala otovoritev točke, ki je namenjena vsem, ki jih zanima demenca ali potrebujejo pomoč. Nalepko Demenci prijazna točka sta slavnostno nalepila direktor Zdravstvenega doma Lenart Jožef Kramberger in Bojanka Genorio, članica upravnega odbora Spominčice. Zbrane je naprej pozdravil direktor Kramberger, Klavdija Dvoršak, namestnica direktorja za zdravstveno nego pa je predstavila projekt Celovita obravnava demence v lokalnem okolju:

»Že sam vstop v projekt je za nas velik korak naprej in počaščeni smo, da smo v projekt vključeni, saj smo edini zdravstveni dom v Sloveniji, ki sodeluje v projektu. S tem projektom in z otvoritvijo Demenci prijazna točka v zdravstvenem domu bomo za naše občane upravne enote Lenart doprinesli nekaj novih znanj, nekaj novih pomoči in upam, da se bodo tudi z veseljem in brez strahu obračali na nas.«

Še vedno prevečkrat zamolčana bolezen

Otvoritve se je udeležila Bojanka Genorio iz Združenja Spomničica - Alzheimer Slovenija, ki je zbrane nagovorila z dejstvom, da demenca ne izbira: ne glede na status, ki ga imamo, izobrazbo, barvo kože ali veroizpoved. Demenca ne prizadene samo tistega, ki zboli, ampak vse tiste, ki skrbijo za osebe z demenco. Prav je, da z odprtjem demenci prijaznih točk pomagamo tako osebam z demenco, kakor tudi njihovim svojcem. Po slavnostni otvoritvi so se zbrani udeležili predavanja Lenartčanke doc. dr. Milice Gregorič Kramberger, dr. med., spec. nevrologije iz Centra za kognitivne motnje iz Nevrološke klinike v UKC LJ. Krambergerjeva je na predavanja izpostavila pomembnost opazovanja in prepoznavanja prvih znakov demence, saj ni nujno, da zbolijo zgolj starejše osebe, saj gre za zmotno prepričanje. Povedala je, da se te bolezni še vedno drži stigma, saj gre za bolezen o kateri se naj ne bi govorilo, češ kaj bodo ljudje rekli. Meni, da gre za bolezen, ki je zelo težka, saj ne prizadene samo obolelega, temveč tudi njegove svojce. S pojavljanjem Demenci prijaznih točk, ozaveščenjem in medijski podpori se vedno več govori o tej bolezni, zato se tudi v njihovih ambulantah pojavijo ljudje, ki jim lahko pomagajo z zdravili, da živijo dostojno življenje. Izpostavila je tudi, da žal zdravila za to odpravo te bolezen (še) ni, rešitev za obolelega v težjem poteku bolezni je nastanitev obolelega v dom za starejše ali pa da za obolelega skrbi več oseb, saj se na tak način razbremeni ljudi, ki skrbijo zanj. Stanje demence na območju UE Lenart je predstavila Martina Kren iz patronažne službe lenarškega zdravstvenega doma. V letu 2022 na domu obiskujejo 35 ljudi z demenco.

doc. dr. Milica Gregorič Kramberger

Bolezni demence se ne smemo sramovati!

Zbrane so na koncu srečanja prišle do skupne ugotovitve, da se te zahrbtne bolezni še veliko ljudi sramuje in da je potrebno ljudi ozavestiti, da gre za bolezen, kjer je potrebno tako obolelim kot tudi njihovim svojcem pomagati. »Nekaj let nazaj se o demenci sploh ni govorilo, sedaj se govori veliko več, pa še vedno premalo. Ljudje, ko si zlomimo nogo, nas nič ni sram iti na urgenco, dobiti mavec in dati še nekomu, da se nam podpiše na mavec. Če pa je diagnoza demenca potrjena, je še vedno tisti strah in pa stigma kaj pa bodo ljudje rekli, to pa se ne spodobi ali za našo družino ni nekaj častnega. Breme demence nositi v domačem okolju ni enostavno in velikokrat resnično izgorijo svojci, če ne poiščejo pomoči. In tudi tukaj so demenci prijazne točke tiste, ki bodo lahko v pomoč in podporo svojcem zato, da tudi če bo šel samo na en klepet in mu bo nekdo razložil, da njegov svojec ne dela tega, ker mu hoče nagajati ali zato, ker ga ne mara, ker je zloben. Ne, demenca je bolezen in dejansko je treba tudi z obolelimi ravnati tako, kot se ravna z bolnikom. Prvič razumeti, zakaj je takšen in potem se tudi naučiti kako komunicirati. Če ga pričnemo prepričevati v nekaj, kar on drugače vidi (živijo namreč v preteklem času, saj dolgoročni spomin dela, kratkoročni pa ne) je takrat pomembno, da znamo preusmeriti njegovo pozornost, ne pa ga prepričevati, da nima prav. S tem še povečamo nemir v njem, kar je velikokrat potem ena taka verižna reakcija – mi smo nestrpni, ker nas sprašuje eno in isto, ker nam pripoveduje isto zgodbo v resnici pa ga prepričujemo, da to ni res. Takrat je boljše, da znamo preusmeriti pogovor in na ta način sprostimo njegovo napetost in nemir,« obrazloži Bojanka Genorio.

Po pomoč vsak prvi petek v mesecu

Točka, ki se nahaja v Zdravstvenem domu Lenart je namenjena vsakomur, ki ga zanima karkoli o demenci; torej svojcem, sosedom, samemu pacientu oziroma uporabniku, ki opaža prve znake demence. Kot nam je povedala Dvoršakova, je točka odprta vsak prvi petek v mesecu ali se pokliče v zdravstveni dom in ga zdravstveno osebje usmeri na osebe, ki smo izobražene na tem področju.

Klavdija Dvoršak, dipl. m. s., mag. zdr. – soc. managementa