Ob 150. obletnici rojstva najbolj vplivnega slovenskega politika svojega časa Antona Korošca (1872–1940) smo izdali monografijo Triumfator: Anton Korošec v prvi Jugoslaviji, pod katero se podpisuje zgodovinarka dr. Mateja Ratej.

Anton Korošec (1872–1940) je bil od leta 1917 do smrti načelnik Slovenske ljudske stranke (SLS), interese stranke, ki jih je zaradi visoke volilne podpore zlahka predstavljal kot slovenske nacionalne interese, pa je uresničeval zlasti s sklepanjem kompromisov s srbsko Narodno radikalno stranko. Ta najvplivnejša stranka v državi, glavna zagovornica uzakonjenega narodnega in državnega unitarizma, je v politični dikciji ostro nasprotovala programski zahtevi SLS po zakonodajni avtonomiji, hkrati pa ji je stranka prišla prav pri obvladovanju konfliktnih hrvaško-srbskih odnosov, ki so v obdobju med svetovnima vojnama predstavljali osrednjo točko politične polarizacije v jugoslovanski državi. Korošec je kot eden najvplivnejših jugoslovanskih politikov brezhibno razumel tako svojo vlogo kot vpliv srbske stranke v tej politični igri, zato je bil odličen sogovornik številnih poglavitnih srbskih radikalcev. Pričujoča monografija, ki izhaja ob 150. obletnici Koroščevega rojstva, predstavlja politično biografijo slovenskega političnega vodje v prvi Jugoslaviji.

Anton Korošec je obiskoval Gimnazijo na Ptuju in v Mariboru, ter študij nadaljeval na bogoslovju in bil leta 1895 posvečen v duhovnika. Študij je dokončal z doktoratom graške univerze iz teologije leta 1905. Spoznal je Janeza Evangelista Kreka in sprejel njegove politične poglede.Leta 1907 je bil izvoljen za poslanca Vseslovenske ljudske stranke v državnem zboru, kjer je 30. maja 1917 kot predsednik Jugoslovanskega kluba prebral majniško deklaracijo, ki je zahtevala združitev vseh Južnih Slovanov v eno državno enoto v okviru avstro-ogrske monarhije. Ob razpadu Avstro-Ogrske je Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki mu je predsedoval, 29. oktobra 1918 razglasil Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov, po tem, ko je z Nikolo Pašićem sklenil Ženevsko deklaracijo, s katero je Kraljevina Srbija in Črna gora priznala enakopravnost takšne države pri združevanju z njo na konfederalni osnovi. Ob sami združitvi so se Srbi in Hrvati dogovorili za centralistično ureditev in novonastala Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev je bila urejena kot unitarna monarhija.

Prleški rojaki iz Sv. Jurij ob Ščavnici so nanj še posebej ponosni. Dr. Anton Korošec je bil namreč rojen 12. maja 1872 leta v Biserjanah pri Sv. Juriju ob Ščavnici, umrl pa je 14. decembra 1940 v Beogradu. Novo monografijo prodorne raziskovalke ZRC SAZU in zgodovinarke dr. Mateje Ratej, ki ji pero tekoče teče, je je ob podpori javne agencije za knjigo izdala založba Beletrina.